Vino je sestavni del vsakdanjega in prazničnega življenja ljudi. Je del evropske kulturne in gospodarske identitete, zato je kultura vina tista, ki bi se ji Slovenci verjetno najtežje odrekli.
Je kultura, ki priča o skupni evropski identiteti skozi različnosti vinorodnih krajin, vinskih kultur in vinskih okusov. Okusite moč žlahtne kapljice, v kateri se zrcali sožitje človeka in narave.
Slovenska vina med tradicijo, naravo in svetom
Za slovenski turizem je vino oziroma kultura vina z več kot 2.500-letno zgodovino, v povezavi z dediščino gastronomije, ena najpomembnejših komponent mednarodne destinacijske prepoznavnosti in privlačnosti države, vinski turizem pa pomembno gibalo trajnostnega razvoja vinogradništva, vinarstva in turizma.
Na Slovenskem znamo pridelati vrhunska vina, ki prejemajo najvišje nagrade in priznanja na uglednih mednarodnih vinskih tekmovanjih, kljub temu pa se abecede sodobnega in mednarodno konkurenčnega vinskega turizma šele učimo.
Slovenski vinogradi ležijo v samem središču evropskega vinogradniškega pasu. Pas za trto idealnih leg si slovenske vinorodne dežele delijo z območji, kakršno je Burgundija v Franciji, prepletanje vplivov podnebja in tal pa Sloveniji omogoča večjo pestrost v ponudbi vin.
Tri vinorodne dežele in njihova raznolikost
Izbrana vina treh slovenskih vinorodnih dežel z 9 vinorodnimi okoliši se po kakovosti uvrščajo v svetovni vrh. Zaradi razlik v rastišču, podnebju in načinih kletarjenja ima vsaka vinorodna dežela svoj izbor sort.
Primorska
Vinorodna dežela Primorska je s štirimi vinorodnimi okoliši najbolj raznolika vinorodna dežela. Vsak okoliš ima svoj karakter in svoja značilna vina.
Zaradi vpliva tople mediteranske klime so tu doma najbolj znana slovenska rdeča vina, čeprav najdemo tudi priznana bela in vedno bolj cenjena oranžna vina.
Čeprav ni največja po površini, je Primorska prva po pridelavi vina v Sloveniji in ima tudi največ nagrajenih vin in vinarjev.
V kraški in vipavski vinorodni krajini nastajajo vina, ki so tesno povezana z lokalno zemljo, tradicijo in sodobnim razumevanjem sonaravne pridelave.
Podravje
V največji slovenski vinorodni deželi, razdeljeni na dva vinorodna okoliša, vinska trta uspeva že od starorimskih časov.
Ugodna sestava tal in celinsko podnebje oblikujeta elegantna bela vina mednarodnih sort in nekaterih avtohtonih.
Najbolj razširjene bele sorte so laški rizling, sauvignon, renski rizling, chardonnay, regionalni posebnež šipon ter rumeni muškat.
Med rdečimi vrstami so zastopane zlasti modra frankinja, modri pinot in žametna črnina.
Območje Radgonsko-Kapelskih goric je svet penin, v Prekmurju pa so doma odlična predikatna vina.
V Podravski vinorodni regiji, v Mariboru, raste najstarejša trta na svetu, stara več kot 450 let.
Na Ptuju je najstarejša vinska klet v Sloveniji z najstarejšim arhivskim vinom iz leta 1917.
V Mariboru že več kot 400 let raste trta sorte žametovska ali modra kavčina, ki je ena od najstarejših udomačenih žlahtnih vinskih sort v Sloveniji.
Trta, ki je posebna znamenitost Slovenije, da na leto do 55 kilogramov rdečega grozdja. Po praznični trgatvi ga mestni kletarji skrbno predelajo v vino žametna črnina.
Posavje
Ko govorimo o vinorodni deželi Posavje, ne moremo mimo cvička, posebneža slovenskega vinogradništva.
Posavja se je dolga leta držal sloves pridelovalca lažjih belih in rdečih vin, čeprav so v deželi zasajene tako mednarodne sorte kot tudi lokalne posebnosti.
Tu je doma največ vin z oznako PTP - priznano tradicionalno poimenovanje vina.
Vino cviček je pridelan iz vsaj štirih sort. Mešanje prevladujočih rdečih in dodanih belih sort mu daje rdečkasto barvo in prijetno kiselkast okus.
Sonaravna in biodinamična vina
Slovenska sonaravna vina so pridelana z veliko mero odgovornosti do narave. Vinogradi so del naravnega ekosistema, vinarji za zaščito trt uporabljajo zgolj naravne pripravke, na splošno pa velja, da naj bi bil človekov poseg tako v vinogradu kot v kleti čim manjši.
Za biodinamične vinarje je ključno sozvočje z naravo in čim manjše poseganje vanjo.
T. i. naravni vinarji prisegajo na minimalne posege tako v vinogradu kot v kleti.
Naravna vina so fermentiran sok iz grozdja, ki je pridelano na ekološki ali biodinamični način, brez sistemskih škropiv, insekticidov in pesticidov.
Fermentacija poteka spontano in brez selekcioniranih kvasovk, vinu pa razen minimalne količine žvepla ni dodano nič.
Za dobro vino je potreben čas. Veliko ljubezni in predanosti.
Razprava o naravnih vinih in novem zakonu
Novi zakon o vinu je začel veljati že februarja, a kot izpostavljajo moji sogovorniki, mali butični vinarji, ki prisegajo na sonaravno pridelavo, sploh vedeli niso, da je v pripravi, kaj šele, da bi lahko pravočasno izpostavili njegovo problematičnost.
Podrobnosti zakona so še vedno v določenih točkah nejasne, očitno pa je, da močno razdvaja tako vinarje kot stroko.
Po prejšnjem zakonu o vinu so lahko proizvajalci vina brez statusa zaščitena geografska označba (ZGO) ali zaščitena označba porekla (ZOP) tržili svoja vina zgolj na podlagi kemijske analize.
Določba v novem zakonu zahteva organoleptično ocenjevanje vseh vin, pridelanih v Sloveniji, vključno z vini, kjer ni navedena označba porekla.
Senzorično ocenjevanje je prilagojeno na običajne vinske profile: prosojna, stabilna vina, stabilizirana s sulfiti.
T. i. naravna vina, ki so namerno proizvedena brez posegov, rutinsko kažejo motnost, povišane hlapne kisline in nekonvencionalne aromatične profile.
V praksi to pomeni, da bi bila denimo zavrnjena nefiltrirana ("motna") vina, s čimer zakon avtomatično kaznuje t. i. naravne vinarje, za katere je filtracija vin prevelik poseg.
Primož Lavrenčič opozarja na isti prelom: "Slovenija uvaja izjemno stroga pravila za označevanje vin, ki jim v Evropi ni para. Do zdaj so za vina brez geografske označbe potrebovali le kemijsko analizo. Svoja vina so tako lahko zakonito prodajali, četudi njihov specifični okus ni bil pogodu uradnim senzoričnim komisijam. Z novim zakonom pa so številni naravni vinarji čez noč izgubili edino zakonito pot do svojih kupcev."
Sandra Bizjak pojasnjuje: "Novi zakon uvaja obvezno organoleptično presojo vseh v Sloveniji pridelanih vin, vključno z vini, kjer na etiketi ni navedena nobena zaščitena geografska označba. To pomeni, da morajo vsa vina ustrezati ‘vonju in okusu’ uradnih pokuševalcev, sicer se vinu prepove prodaja. Naravni vinarji so imeli s starim zakonom možnost, da svoja vina prodajajo kot ‘namizna’, z novim zakonom te opcije ni več, zaradi česar te kmetije ne bodo mogle preživeti."
Simon J. Woolf vidi v tem krivičnost: "Ključna sprememba je odprava možnosti, da bi vino prišlo na trg brez potrebe po uspešno opravljeni organoleptični oceni. Te ocene redko prizanašajo vinarjem z minimalnim poseganjem … Ta sprememba odpravlja možnost, ki je na voljo v vseh drugih vinorodnih državah EU-ja, kar pomeni, da je za slovenske naravne vinarje izjemno krivična in protikonkurenčna."
Kemična analiza, ki je veljala do februarja, je že zagotavljala varnost potrošnikov; organoleptično testiranje pa nasprotno odraža stilistično skladnost s profili konvencionalnih vin in ne meril varnosti živil.
Uporaba senzorične presoje, zasnovane za konvencionalno vino, za naravna vina ni ustrezen način za ocenjevanje primernosti za promet, poudarjajo.
Različni pogledi na regulacijo
Jure Grubar na kritike odgovarja, da je bil zakon pred objavo na javni obravnavi, v tem času pa so različne interesne skupine in stanovske organizacije podajale svoja mnenja nanj.
"Nekaj je bilo upoštevanih, kaj veliko pa ne," pravi in ob tem poudarja, da so bili tudi pri Združenju slovenskih vinarjev nad nekaterimi objavljenimi vsebinami zakona (negativno) presenečeni.
Vseeno pa zakon zagovarja, saj je, kot pravi, njegovo bistvo, da se "branža uredi sistemsko in v celoti".
"Bistvo je v postavitvi masnih tokov in sledljivosti surovine in vina. Žal je stara zakonodaja omogočala, da smo eni morali spoštovati zakon v celoti in bili tudi izredno kontrolirani (še vedno smo), na drugi strani pa tega ni bilo," je povedal.
Grubar je tudi skeptičen do tega, da je organoleptika "res tako pereč problem, kakor se skuša prikazati".
"Kaj sploh je naravno vino? Katero pa ni naravno? Če imamo pravila na eni strani, si jih naredimo še na drugi in dileme ne bo več. Pojem "naravno" je preširok in v sistemu ne definira ničesar."
Sandra Bizjak, predsednica društva Natura Vino, odgovarja, da je "Gorjak vinski profesionalec, ki je izučen za ocenjevanje konvencionalnih vin, ni pa kompetenten, da komentira situacijo glede naravnih vin."
"Zaradi načina pridelave lahko naravna vina razvijejo drugačno aromatiko in višje hlapne kisline kot konvencionalna vina, lahko so tudi motna. To niso tehnološke napake, ampak zaželene stilske posebnosti, ki naravna vina naredijo drugačna, bolj pristna in včasih nenavadna."
Okus vinskih ocenjevalcev je kalibriran na industrijska vina, kjer so vonji čisti in jasni, vina pa stabilizirana in bistra.
Lavrenčič vidi v debati tudi širši kontekst: "Po mojem mnenju je v teh težjih trenutkih za vinsko branžo na plan privrela nedokončana debata o naravnih vinih. Nekaterim se očitno zdi, da bi dokončen obračun z naravnimi vinarji, torej njihov morebitni ekonomski pokop, izboljšal prodajo njihovih vin."
In še: "Morda nekateri iščejo zunanjega sovražnika med naravnimi vinarji, da bi lahko svojim delodajalcem opravičili porazne poslovne rezultate. Nekateri pa verjetno ne zmorejo preseči svojega kalupa, stereotipa o "dobrem" vinu, oziroma ne dopuščajo raznolikosti okusa."
Grubar očitke zavrača in vztraja: "Sistem je omogočal marsikatero kreativnost. Sam spoštujem veliko imen, ki so bila v zadnjem obdobju našteta med "naravnimi". Svoje delo spoštujejo in ga znajo ceniti, ravno tako zakonodajni moment."
Vinarji, ki sooblikujejo slovenski naravni vinski prostor
Govorimo o imenih vinarjev, kot so Klinec, Čotar, Fon, Janko Štekar, Mlečnik, Šuman, Zorjan, Aci Urbajs, Klabjan, Štembergar, Rojac in številni drugi.
Najboljši slovenski vinarji ostajajo povezani s svojo zemljo in tradicijami na temeljni način, ki ga redko srečam drugje.
Morda, ker gre za manjši, bolj človeški obseg posestev. Morda gre za nenehen poudarek na mešanem kmetovanju, samooskrbi in trajnostnem kmetovanju brez kemikalij.
"Vino je tako globoko v duši Slovenije, to lahko vidiš, ko se voziš po vinskih deželah, in začutiš, ko pokusiš vina."
Butični vinarji so postali nekateri od najmočnejših ambasadorjev Slovenije. Zaradi njihovih vin, dostopnih po vsem svetu, so se ljudje zaljubili v to deželo in dobili željo, da jo sami spoznajo.
Slovenska naravna vina v svetovni kulinariki
Slovenska vina sonaravne pridelave so v svetu izjemno cenjena. Veliko večino teh vin (v nekaterih primerih tudi do 90 odstotkov) naši vinarji izvozijo prav v tujino.
Znamenita restavracija Noma v Københavnu, večkrat razglašeno za najboljšo na svetu po izboru World's 50 Best, je bila pionirka vinskih kart, zgrajenih izključno na vinih sonaravne pridelave.
Čotarjeva malvazija za vinsko spremljavo v Gagganu v Bangkoku, najboljši restavraciji Azije po izboru World's 50 Best.
Bizjak se strinja, da gre za svojevrsten paradoks: "Vinski vplivneži po svetu, Michelin in druge prestižne restavracije iščejo in čislajo slovenska naravna vina, tisti, ki se v Sloveniji imajo za stroko, pa se obnašajo, kot da so ta vina nepomembna in je z njimi nekaj narobe."
"Vodilni strokovnjaki z univerz iz Francije, Španije in Italije na področju vinskega trženja in turizma so največji podporniki naravnih vin in svoje raziskave usmerjajo v to, kako bo vinski sektor napredoval in prosperiral s poudarkom na segmentih vina, ki so najperspektivnejša, in tja spadajo tudi naravna vina," ponavlja.
Woolf je prepričan, da je v svetu vina prostora za vse, pa vendar: "Žal prepogosto vidim, da ljudje radi omalovažujejo stvari, ki jih ne razumejo, ali kar koli, kar se malo razlikuje od tega, ki njim ugaja."
"Trdno verjamem, da mora biti odločitev o tem, kaj je dobro vino, v rokah potrošnika, ne države. V vsakem primeru se nobeno vino ne proda zunaj kleti brez posrednika - distributerja, uvoznika, sommeliera ali trgovca, nekdo bo vino pokusil in se odločil, ali zanj obstaja trg. Vinski regulativni organi ne bi smeli odločati, kaj smemo piti."
Naravno vino kot svetovni trend
Naravno vino je eden najhitreje rastočih segmentov v vinski panogi po vsem svetu, predvsem zaradi zdravstvene ozaveščenosti potrošnikov vina, tesnejše povezave s kmetijskim izvorom proizvoda ter njegove sposobnosti, da odraža in prevaja edinstvenost terroirjev in lokalne biotske raznovrstnosti.
V svetu vina je prostora za različne pristope, okuse in načine pridelave. Kulinarični svet to potrjuje: Michelinove zvezdice dobivajo tako klasične kot radikalno eksperimentalne restavracije, včasih celo z menijem, ki hodi po meji užitnega, denimo Mugaritz v Baskiji, ki ima že 20 let 2 zvezdici.
V kulinaričnem svetu velja, da se o okusih ne razpravlja.
Vino kot spremljava slovenske kulinarike
Izbrana slovenska vina so najboljša spremljava značilnih slovenskih jedi.
Vinski turizem nas vodi h gastronomskemu turizmu, ta pa k prepoznavanju in razumevanju butičnosti kot strateške razvojne paradigme države, kjer se identiteta naroda prepleta s kreativnostjo in inovativnostjo, lokalno z globalnim, okusi s pripovedovanjem zgodb.
Izvirno kulinariko je lepo okušati, še lepše jo je doživeti!
Najdite svoje doživetje na 84 straneh predstavitve Evropske gastronomske regije 2021, ki je tudi dežela odličnega vina in medu.
Poleg avtentičnih okusov vseh 4 slovenskih regij predstavlja najboljše kuharske mojstre, najbolje ocenjene restavracije in gostilne, gastronomske prireditve, okusne spominke in še marsikaj!
Z vinom so povezani različni običaji in doživetja, ki jih morate izkusiti.
Okoli vina se pletejo tudi številne zgodbe in doživetja, ki bodisi približajo slovensko vinogradniško in vinsko tradicijo bodisi odražajo sodobne trende in inovativnost.
Vinski turizem in gastronomska doživetja
Vinskoturistične zgodbe se ne začnejo za »šankom«, ampak v vinogradu in nato v vinski kleti.
Če ja za mednarodno vinsko trgovino pomembno, da smo na trgu prisotni z evropsko prepoznavnimi vinskimi sortami in vini, pa je za vinski turizem kot globalni fenomen, ki se trži lokalno, še zlasti pomembno to, da izpostavljamo enkratnost kulturološkega terroirja, naše avtohtone in udomačene vinske sorte, kot tudi zaščitene kmetijske pridelke in živila.
Za slovenski turizem je vino oziroma kultura vina z več kot 2.500-letno zgodovino, v povezavi z dediščino gastronomije, ena najpomembnejših komponent mednarodne destinacijske prepoznavnosti in privlačnosti države.
V zadnjem desetletju smo sicer priča izjemnemu razmahu vinskih in kulinaričnih prireditev ter festivalov, a v širšem evropskem kontekstu močno zaostajamo na področju investicij v vinsko turistično infrastrukturo, kot so: tematski ali butični vinski hoteli in resorti, sodobne vinske kleti z degustacijskimi prostori, komunikativni vinski muzeji in razstave …, da o programskem osmišljanju vinskoturističnih cest in drugih tematskih poti niti ne govorimo.
Ob tem moramo izpostaviti še prevelik vizionarski manko nacionalne politike na področju sistematičnega usmerjanja razvoja vinskega turizma, kot tudi organiziranosti in generične promocije slovenskih vinarjev, kulture vina in navsezadnje tudi vinskega turizma, kot preseka med kmetijskim, gospodarskim in kulturnim sektorjem.
Le-ta potrebuje strateško aplikativno znanje, ki bo temeljilo tako na poznavanju dediščine in kulture vina, kot tudi na trendih, kjer se sodobna ustvarjalnost, tehnologija in razvoj nenehno prepletajo z dimenzijo dediščine.
Brez slednje ne moremo govoriti o trajnostnem razvoju ter kulturološkem terroirju, kot strateškemu temelju za razvoj vinskega turizma.
Če želimo postati uspešna in prepoznavna vinsko turistična destinacija z visoko kakovostnimi proizvodi in storitvami, moramo na eni strani doizobraziti vinski sektor z znanji s področja (gastronomskega/kulturnega) turizma in na drugi strani turistični sektor z znanji s področja gastronomije (vino/kulinarika).
Naša skrb mora biti usmerjena vnenehna dvigovanja vednosti in znanja o vinski identiteti Evrope, kot tudi v izobraževanje mladih o pomenu kulture vina in kulturnega pitja, v povezavi z zdravim načinom življenja.
Z ozaveščanjem in znanjem se moramo boriti proti prohibiciji, kot tudi alkoholizmu.
Vinske prireditve in festivali
Vinske prireditve in festivali so povsod po svetu zelo pomemben segment vinskega turizma, njegov komunikacijski glasnik in promotor hkrati.
Zato nas ne preseneča svojevrsten »boom« oziroma inflacija le-teh, še zlasti na Slovenskem, kar od načrtovalcev razvoja vinskega turizma zahteva poglobljeno kritično presojo ter še več vizionarske smelosti.
Med vinskimi prireditvami in festivali zagotovo izstopa VinDel, mednarodni salon vina in delikatesnih izdelkov, ki ni pomemben le za Hotel Habakuk, za Maribor, za Štajersko itn., ampak še zlasti za dvig mednarodne prepoznavnosti slovenske vinske in kulinarične kreativnosti ter inovativnosti.
Poslanstvo VinDel-a je nedvomno večplastno, a ob tej priložnosti kaže izpostaviti predvsem to, da povezuje vinski in kulinarični sektor v enovito gastronomsko turistično doživetje, kjer moramo iskati izzive za prihodnost.
Da ne gre za akademsko iluzijo, ampak za resnično potrebo je pokazala tudi raziskava, ki smo jo dve leti nazaj izvedli s študenti Fakultete za turistične študije Turistica z Univerze na Primorskem.
Slovenska vina v družbi svetovnih velikanov
Navajeni smo že, da lahko v Cankarjevem domu poslušamo in si ogledujemo največje svetovne umetnike s področij glasbe, plesa, gledališča in drugih kulturno-umetniških smeri, jeseni pa ga bodo zasedli tudi največji umetniki pridelovanja vin na svetu.
17. oktobra bo največji slovenski kulturni center gostil prireditev Top vino, na kateri se bodo slovenski javnosti predstavili najboljši vinarji in najboljše vinske kleti na svetu.
Bordojski chateauji, ki slovijo kot najslavnejše mešanice vin couveeji in za katere se uporabljajo predvsem mešanice cabernet sauvignona, merlota, malbeca, petit verdota, carmenerea in cabernet franca v različnih kombinacijah in odstotkih, med vini pomenijo to, kar v kulinaričnem svetu predstavljajo restavracije, ki se ponašajo z Michelinovimi zvezdicami.
Slovenski javnosti se bodo ta eminentna francoska vina v večjem številu, na prireditvi jih je napovedanih 11, predstavila prvič.
Pravzaprav jih bo predstavil Gašper Čarman, najboljši slovenski sommelier in lastnik trgovine in lokala E-vino, ki se kot edini Slovenec pripravlja in šola za pridobitev naziva Master of Wine, najbolj čislanega naslova na področju poznavanja vin in umetnosti negovanja ter poznavanja vinske kulture.
Za zdaj se s tem nazivom ne ponaša še nihče iz Slovenije pa tudi iz Italije ne, ki slovi kot ena najboljših svetovnih in cenjenih proizvajalk vina.
Da gre res za eminenten naziv, pove podatek, da je vse od leta 1953, ko so ga začeli podeljevati, ta izpit opravilo le 391 poznavalcev vin.
Trenutno živečih svetovnih vinskih mojstrov je le 341, prihajajo pa iz 25 držav.
Prav poznanstvo s »šolskimi kolegi«, ki si prizadevajo dobiti ta cenjen in prestižen naziv, med katerimi je tudi nekaj najboljših svetovnih vinarjev, večletni stiki z njimi, predvsem pa sodelovanje s priznanimi vinskimi kletmi, katerih distributer je Gašper Čarman, so pripomogli k temu, da bodo v Cankarjev dom skupaj s svojimi vini prišli najboljši svetovni vinarji s treh celin.
Med povabljenimi bodo tudi predstavniki najboljših kleti iz Toskane, ki podobno kot bordojski vinarji slovijo po svojih znamenitih mešanicah chiantijih, ter najboljši vinarji iz novih vinskih »svetov« Nove Zelandije, Kalifornije, Španije, Portugalske in Avstrije.
Najboljša trideseterica slovenskih kleti bo predstavila vina, ki šele prihajajo na trge, in vina iz serij posebnih polnitev.
»Glavno vodilo prireditve je, da se bo v Sloveniji na enem samem mestu lahko pokusilo najboljša vina, ki jih ponuja svet, kar se v Sloveniji še ni zgodilo. Gre za vina, ki jih ne piješ vsak dan, še pomembneje pa je to, da bo lahko vsak obiskovalec z izbranim razstavljalcem vin tudi osebno govoril in ga kaj vprašal. Vsak si bo lahko razširil obzorja in pokusil kakšno vino, ki ga še nikoli ni, poleg tega pa bodo na prireditvi predstavljeni najboljši konjaki ter druge gurmanske specialitete iz posameznih držav,« je povedal idejni vodja prireditve Top vino, ki bo jeseni.
Da bo prireditev v Cankarjevem domu - prvič se bo v nedrje kulturnih soban naselila najbolj cenjena svetovna vinska kulturna bratovščina - tudi ni naključje.
»Cankarjev dom najpomembnejši slovenski hram kulture in zagotavlja nivo, ki ga naša prireditev potrebuje, tako po pomenu, ki ga ima ta prostor, kot po logističnih pogojih, ki so nujni za ustrezno izpeljavo tovrstnega festivala«.
Evropa gastronomskih regij
Evropa gastronomskih regij je trend, usmerjen v prihodnost skupne evropske identitete, temelječe na spoštovanju različnosti in bogastvu naravnih vrednot, kulturne dediščine in kulture.
Gastronomski turizem, kot nadgradnja vinskega ali kulinaričnega turizma, mora postati največja razvojna priložnost in prioriteta Slovenije, prav zaradi njegovih povezovalnih in multiplikativnih učinkov na trajnostni prostorski, gospodarski, družbeni in kulturni razvoj.
Vino povezuje ljudi!
Z vinom so povezane različne zgodbe in doživetja. Po vsej Sloveniji se vrstijo prireditve, kjer vino igra bolj ali manj vodilno vlogo.
Doživite zgodbo vina skozi zvočne podobe.
Bodite obveščeni o počitnicah v Sloveniji, sezonski ponudbi, aktualnih prireditvah, možnostih za izlete in popotovanjih.