Rdeča pesa: herbicid, priprava tal in zatiranje plevela

Rdeča pesa je izjemno enostavna za gojenje v različnih podnebjih. Spada med korenovke. Oblikuje okrogle ali podolgovate korene v zemlji.

Največ težav pri njenem gojenju običajno ne povzroča sama rastlina, temveč plevel, ki ji odvzema vodo, svetlobo in hranila. Pri rdeči pesi je zato pomembno, da gredo pred setvijo dobro pripravimo, plevel odstranjujemo pravočasno in herbicide uporabljamo samo takrat, ko je njihova uporaba za posevek dovoljena in natančno navedena na etiketi pripravka.

Ali je herbicid primeren za rdečo peso?

Rdeča pesa ima raje lahka, peščena tla na sončni legi, vendar lahko uspeva tudi v skoraj vseh vrstah tal, pri čemer bo tolerirala malo sence.

Pri rdeči pesi je treba biti s herbicidi posebej previden, saj lahko napačen pripravek, neustrezen odmerek ali nepravilni čas uporabe poškoduje tudi gojeno rastlino. Pred uporabo je treba preveriti, ali je sredstvo registrirano za rdečo peso, proti katerim plevelom deluje, v kateri razvojni fazi se uporablja, kakšen je odmerek ter kakšna je karenca.

Če podatki o uporabi niso jasno navedeni, pripravka na posevku rdeče pese ne uporabljamo. Pri izbiri sredstva ni dovolj, da herbicid učinkovito zatira plevel; varen mora biti tudi za rdečo peso in uporabljen v skladu z dovoljenjem.

Najvarnejša strategija je preprečevanje plevela

Peso sejemo na gredo, ki smo jo pred setvijo okopali ter odstranili plevel.

Med rastlinami odstranjujemo plevel z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno.

Če je plevel odstranjen že pred setvijo, imajo mlade rastline pese boljše pogoje za vznik in začetno rast. To je pomembno predvsem zato, ker se rdeča pesa v prvih tednih razvija počasi in jo lahko hitro prerastejo hitro rastoči pleveli.

Goste zasaditve redčimo, ko listi mladih rastlin dosežejo velikost 5 cm.

Če je setev pregosta, lahko rastline odstranimo ročno; lahko pa jih tudi pojemo.

Čeprav je pridelek pese pod zemljo, tal ne zastiramo, saj pesa raste gosto skupaj in z listi senči tla.

Pri ročnem odstranjevanju plevela pazimo, da ne poškodujemo korenin in ne zrahljamo zemlje neposredno ob rastlinah. Plevel je najbolje odstraniti, ko je majhen in je zemlja dovolj rahla.

Priprava tal pred setvijo

Rastlina še posebej dobro raste v rahli, fini zemlji.

To rastlino, ki porabi veliko hranilnih snovi iz zemlje, posadite samo na mesta, na katerih so bile v zadnjih dveh letih posajene rastline, ki porabijo srednje veliko ali malo hranil.

Po potrebi v zemljo zadelajte kompost, da svoji rastlini zagotovite dovolj hranil.

Rdeča pesa potrebuje veliko kalija, manj fosforja in zelo malo dušika.

Ne gnojimo s hlevskim gnojem, ampak s Plantella Organikom, uporabimo gabezovo zastirko ali za dognojevanje gabezovo brozgo.

Rastline ne smemo pregnojiti z dušikom.

Preveč dušika spodbuja predvsem bujno rast listov, medtem ko je pri rdeči pesi najpomembnejši odebeljeni koren. Dobro pripravljena, rahla in nezapleveljena tla so zato pogosto pomembnejša od poznejšega ukrepanja s herbicidi.

Setev rdeče pese in vpliv gostote posevka

Seme lahko posejete neposredno v tla, ko mine nevarnost zmrzali.

Najbolje je sejati semena neposredno v tla, ko se temperatura tal segreje na približno 7 °C, kar je po maju.

Najbolje uspeva pri temperaturi tal med 7 °C in 25 °C.

Semena potrebujejo veliko vlage za kalitev.

Namakanje semen v topli vodi za eno do dve uri pred sajenjem lahko pospeši kalitev.

Čas kalitve je običajno 10 do 14 dni.

V začetku ali sredini marca sejemo seme pese za vzgojo iz sadik.

V posamezno srednjo sadilno enoto sejemo 2 do 3 semena.

Pese praviloma ne pikiramo.

Sejemo v že navlažen substrat in nato posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo.

Semena pokrijemo, vzklijejo lahko že v štirih dneh.

Če vzklije več rastlin, jih pustimo kot skupke.

Nato skrbimo za vlažen substrat z zalivanjem vsak drugi dan.

Za neposredno setev pripravimo sadilne jarke globine okoli 2 cm.

V kompost jih pripravimo malenkost globlje.

Jarke izdatno zalijemo, tudi marca, z vrtno zalivalko brez razpršilca.

Idealno je, da seme pade približno vsakih 10 cm, a pri ročni setvi vedno sejemo bolj na gosto.

Seme pese je tako kot pri blitvi skupek semen, iz katerega lahko vzklijejo 2 do 3 rastline.

Gosto setev redčimo kasneje, le porabili smo preveč semen.

Jarke zagrnemo in povrhu nič ne zalivamo.

Vse vrste ali celo površino pohodimo, da dobijo semena stik z zemljo oziroma s kompostom.

Če želite gojiti manjše pese, primerne za vlaganje, jih posejte precej blizu skupaj, na razdaljo 5 cm med semeni v vrstah, oddaljenih 15 cm.

Z medvrstno razdaljo 30 cm jo na gredo širine 75 cm sejemo v 3 vrste, na gredo širine 100 cm v eno vrsto več.

Rdeča pesa je ena redkih vrtnin, ki bo dobro uspevala tudi na pol senčnih gredah.

Vzgoja sadik in presajanje

V februarju posejte 2 ali 3 semena v lonec na globino 2,5 cm.

Ko dosežejo višino približno 5 cm, jih previdno razdelite na posamezne rastline in posadite; presadite le najmočnejše sadike.

Uspešno presajanje je možno takoj, ko rastline razvijejo prve prave liste.

Za presajanje na prosto je pesa pripravljena v 30 dneh, ko razvije 2 do 4 prave liste.

Pred tem jo za 4 dni utrjujemo na prostem.

Presajanje sadik na prosto poteka v začetku aprila.

Upoštevamo enake medvrstne razdalje kot pri setvi.

Sadilne jamice zalijemo in presadimo sadike.

Pokrijemo s kopreno, ki jo odstranimo v maju.

Pozno pomladi sadike vzgojimo po istem postopku, le da jih vzgajamo na prostem in sadilno jamico pred presajanjem izdatno zalijemo ter še nekaj dni pazimo, da imajo rastline dovolj vlažna tla.

Rdečo peso lahko posejemo neposredno na stalno mesto, vendar je mogoče tudi presajanje sadik.

Presajanje pride v poštev, če smo sejali pregosto.

Zaščita mladih rastlin pred mrazom

Celo gredo takoj spomladi neposredno pokrijemo z vrtno kopreno.

Kakršen koli strah glede pozebe v spomladanskih mesecih je pri mladi pesi odveč, saj zdrži do -4 °C.

Zgodaj spomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti rastlin.

Kopreni odstranimo obtežitev, jo dvignemo in rahlo položimo nazaj ter obtežimo.

Koprena ostane na rastlinah vse do konca aprila, ko jo odstranimo.

Spomladanska koprena ne nadomesti odstranjevanja plevela, lahko pa mladim rastlinam pomaga pri začetni rasti in jih zaščiti pred neugodnimi vremenskimi razmerami.

Namakanje in vzdrževanje posevka

Zemlja mora biti vedno vlažna, poletne setve pa seveda tudi zasenčene.

Junijsko setev najmanj 10 dni vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu.

Konec junija poteka setev na gredo po enakem postopku, le da pred setvijo dobro zalijemo celo gredo in še dodatno posamezne sadilne jarke.

Prve spomladanske setve ne zalivamo.

Ko zalivamo prek listov, to naredimo zjutraj ali z ogreto vodo.

Pri namakanju je pomembna enakomerna oskrba z vodo. Izmenjavanje zelo suhe zemlje in obilnega zalivanja lahko vpliva na kakovost korenov.

Pri poletnih setvah je treba poleg rednega zalivanja poskrbeti tudi za senco, saj visoke temperature in suha tla otežujejo vznik ter povečujejo tekmovalnost plevela.

Poletne in zaporedne setve

Rdeča pesa je zgodaj spomladi prva zelenjava na gredi ter se zaradi podobne rastne dobe ujame s kolerabico, solato ali drugimi rastlinami, ki jih pred julijem poberemo z grede.

Poletne setve so možne pri nizkih temperaturah zemlje vse do konca julija.

Setev konec junija poteka po enakem postopku kot spomladanska setev, vendar je treba pred setvijo dobro zaliti celo gredo in posamezne sadilne jarke.

Pri poznem poletnem posevku je posebno pomembno, da mlade rastline v začetku ne trpijo zaradi pomanjkanja vode. Zaradi počasnega vznika lahko plevel hitro zapolni prazne površine, zato je treba gredo redno pregledovati in ga odstranjevati, še preden se ukorenini.

Herbicid ali mehansko odstranjevanje plevela?

Na manjšem vrtu je mehansko odstranjevanje plevela praviloma najbolj nadzorovan način. Vrtnar lahko plevel odstrani med vrstami z vrtnim orodjem, neposredno ob rdeči pesi pa ročno.

Herbicid je lahko smiseln samo v razmerah, kjer je njegova uporaba za rdečo peso uradno dovoljena in kjer mehansko zatiranje ni dovolj učinkovito. Pri tem je treba upoštevati:

• ali je pripravek dovoljen za uporabo v rdeči pesi;
• ali je namenjen zatiranju enoletnih ali večletnih plevelov;
• ali se uporablja pred vznikom pese ali po njem;
• ali je mogoče pripravek uporabiti v določeni razvojni fazi rastline;
• predpisani odmerek in količino vode;
• vremenske razmere ob škropljenju;
• varnostni rok oziroma karenco;
• navodila za varovanje ljudi, živali in okolja.

Pri rdeči pesi se je treba izogibati splošnemu škropljenju z neregistriranimi ali nepreverjenimi pripravki. Posebej nevarna je uporaba sredstva, ki je namenjeno drugi vrtnini, saj lahko povzroči zastoj v rasti, poškodbe listov ali propad rastlin.

Herbicida ne uporabljamo na suhi, močno stresni ali poškodovani pesi. Prav tako ne škropimo v vetru, pred napovedanim močnim dežjem ali pri visokih temperaturah, če etiketa pripravka določa drugače.

Če je plevel mogoče odstraniti s pletjem, okopavanjem ali pravočasnim redčenjem, je tak način na vrtu pogosto primernejši od kemičnega zatiranja.

Škodljivci in bolezni, ki jih ne rešuje herbicid

S peso navadno ni veliko težav.

Na vrtu se lahko pojavi tudi bolhač.

Najpogosteje na starejših listih opazimo svetle krogce, pike, ki so posledica listne pegavosti.

Bolezen se od junija do septembra pojavlja na blitvi in rdeči pesi.

Na pridelek v tleh to nima veliko vpliva, le listje je manj uporabno.

Ni ga vrta brez požrešnih polžev, ki grizljajo naše rastline ob vlažnih dneh.

Napadene rastline prepoznamo po luknjah v listih, lesketajoči se sluzi in onesnaženju z iztrebki.

Herbicid je namenjen zatiranju plevela in ne rešuje poškodb, ki jih povzročajo bolhači, listna pegavost ali polži. Pri teh težavah je treba najprej pravilno določiti povzročitelja in uporabiti primeren ukrep.

Rdeča pesa v visoki gredi in na balkonu

Običajno v visoke grede iz praktičnih razlogov sadimo le zelenjavo.

Vendar v visoke grede lahko sadimo prav vse.

Visoka greda omogoča dobro pripravo substrata in lažje ročno odstranjevanje plevela. Ker je prostor omejen, je redno pregledovanje posevka preprostejše, zato uporaba herbicida običajno ni potrebna.

Želite rdečo peso gojiti na svojem balkonu?

Potem uporabite lonce, globoke vsaj 30 cm.

Pri lončni pridelavi je pomembno, da je substrat ves čas dovolj vlažen, saj se posode v sončnem in toplem vremenu hitreje izsušijo. Tudi v loncih je plevel najbolje odstranjevati ročno.

Redčenje in obiranje

Rdeča pesa je pripravljena za obiranje, ko so korenine velike med velikostjo žogice za golf in teniško žogico - to je običajno 12 do 16 tednov po setvi.

Glavni pridelek so odebeljeni koreni okroglih ali podolgovatih oblik, ki jih lahko začnemo pobirati, ko so še čisto majhni.

Ni potrebe po čakanju, da se odebelijo in dozorijo.

Manjše korenine so boljše kakovosti.

Starejši kot je pridelek, trša je zunanja lupina, v sredini lahko tudi oleseni.

Prvo setev pobiramo od konca maja do sredine julija, drugo setev pa od sredine avgusta do sredine oktobra, ko poberemo vse preostale pese na gredi za ozimnico.

Pobirajte peso po celotni vrsti, ne le na enem mestu, saj s tem redčite vrste in pustite več prostora preostali pesi za rast.

Uporabimo lahko tudi liste, ki jih med rastjo od zunanje strani nabiramo ter uporabljamo podobno kot blitvo.

Mlajši kot so listi, bolj so okusni.

Kako povezati zatiranje plevela z dobro rastjo pese

Uspešno zatiranje plevela pri rdeči pesi temelji na več ukrepih:

1. pred setvijo okopljemo gredo in odstranimo obstoječi plevel;
2. sejemo v pripravljeno, rahlo in vlažno zemljo;
3. upoštevamo primerne razdalje med vrstami in rastlinami;
4. posevek redčimo, ko listi dosežejo velikost 5 cm;
5. medvrstni prostor redno okopavamo;
6. plevel ob rastlinah odstranjujemo ročno;
7. poletne setve redno zalivamo in po potrebi zasenčimo;
8. herbicid uporabimo samo, če je dovoljen za rdečo peso in če so izpolnjeni vsi pogoji na etiketi.

Takšen pristop zmanjša konkurenco plevela, hkrati pa preprečuje nepotrebno poškodovanje posevka.

Hranilna vrednost rdeče pese

Rdeča pesa sodi med najbolj zdrave sorte zelenjave na svetu.

Rastlina namreč vsebuje rdeče barvilo betanin, veliko beljakovin, vitamin C, kalij in folno kislino.

Antocian, ki je v listih in gomolju pese, preprečuje nastanek tumorjev.

Rdeča pesa lahko pomaga pri uravnavanju holesterola v krvi.

Vsebuje tudi bor in kobalt.

Kobalt sodeluje pri nastajanju krvnih telesc.

Rdeča pesa je zato koristna vrtnina, ki jo lahko uporabimo svežo, kuhano, vloženo ali pa uporabimo tudi njene mlade liste.

Pri izbiri načina zatiranja plevela naj bo vedno na prvem mestu varnost rastline, uporabnika in okolja. Na domačem vrtu lahko z dobro pripravo tal, pravočasnim okopavanjem, redčenjem in ročnim odstranjevanjem plevela pogosto dosežemo čist in zdrav posevek brez herbicida.

tags: #rdeca #pesa #herbicid