Riž in sladkorna bolezen: katere vrste izbrati in kako jih uživati

Riž skupaj s koruzo in pšenico spada med najbolj osnovne sestavine na jedilnikih po vsem svetu. Rastlino gojijo na vseh kontinentih, razen na Antarktiki, poznamo pa več kot 40 tisoč različnih vrst.

Sladkorna bolezen je stanje z dolgotrajno povišano glukozo v krvi (krvni sladkor). Pojavi se, kadar trebušna slinavka izdela premalo inzulina ali kadar je inzulina dovolj, vendar se telesna tkiva nanj slabo odzivajo. Zelo pomembna je uravnotežena, zdrava in primerna prehrana.

Uživanje ogljikovih hidratov pri sladkorni bolezni ni prepovedano - ključ je v količini, vrsti in razporeditvi skozi dan. Zato riža ni nujno popolnoma črtati z jedilnika, pomembno pa je razumeti, kako posamezna vrsta, način priprave, velikost porcije in kombinacija z drugimi živili vplivajo na krvni sladkor.

Sladkorna bolezen in pomen prehrane

Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus v današnjem času postaja pereč zdravstveni problem, s katerim se spopada vedno več ljudi. Gre za kronično presnovno bolezen, pri kateri telo ne zmore učinkovito uravnavati ravni glukoze v krvi in ki lahko prizadene tako otroke in mladostnike kot tudi odrasle osebe in starostnike, pogosto pa se pojavlja tudi v obdobju nosečnosti.

Zaradi težkih posledic predstavlja velik zdravstveni problem in izziv za vse nas. Za uspešno obladovanje sladkorne bolezni je ključnih več dejavnikov, med katerimi pomembno mesto poleg rednega gibanja in zdravega življenjskega sloga zavzema tudi pravilna prehrana.

Po podatkih Mednarodne zveze za sladkorno bolezen (IDF Diabetes Atlas, 2023) ima danes sladkorno bolezen kar 537 milijonov odraslih po svetu. Če se trend ne bo ustavil, bo do leta 2045 to številko doseglo že 783 milijonov ljudi, vsaj enkrat toliko pa jih ima prediabetes, stanje, ko je sladkor v krvi že previsok, a bolezen še ni izbruhnila.

To pomeni, da je skoraj vsak peti odrasel neposredno ogrožen. In tu pride na vrsto prehrana, ki lahko odločilno spremeni potek bolezni.

Različne oblike sladkorne bolezni

Grohar Grosova takoj na začetku izpostavlja, da je v prvi vrsti zelo pomembno, da ločujemo med posameznimi oblikami sladkorne bolezni, ki se med seboj razlikujejo glede na vzroke in tudi način zdravljenja.

• Sladkorna bolezen tipa 1: To je avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napade in uniči beta celice trebušne slinavke, ki proizvajajo inzulin. Pojavi se običajno v otroštvu ali zgodnji adolescenci. Zdravljenje zahteva vseživljenjsko terapijo z inzulinom.
• Sladkorna bolezen tipa 2: Najpogostejša oblika sladkorne bolezni, ki je povezana s kombinacijo odpornosti celic na inzulin in nezadostne produkcije inzulina. Razvija se postopoma in nastane zaradi neustreznega življenjskega sloga, kamor sodijo neuravnotežena prehrana, telesna neaktivnost in prekomerna telesna masa oziroma debelost.
• Gestacijski diabetes: Pojavi se pri nosečnici med nosečnostjo in običajno izgine po porodu.

Niti dva človeka s sladkorno si nista enaka, zato ne obstaja enotna dieta za vse ljudi z sladkorno boleznijo.

Kako beli riž vpliva na krvni sladkor?

Beli riž je osnovno živilo v mnogih kulturah po svetu, vendar je pomembno razumeti, kako vpliva na raven krvnega sladkorja. Njegova preprosta sestava lahko povzroči hitre in izrazite spremembe v našem telesu.

Bel riž je sestavljen predvsem iz škroba, ki je vrsta ogljikovih hidratov. Ko zaužijemo bel riž, se ti ogljikovi hidrati v našem prebavnem sistemu hitro razgradijo v glukozo, osnovno obliko sladkorja.

Ta proces poteka hitreje kot pri polnozrnatih žitih, kot je rjavi riž, saj je bel riž olupljen in mu manjkajo vlaknine. Razlog je v tem, da je pri mletju belega riža odstranjena zunanja plast zrnja, kjer so shranjene vlaknine, vitamini in minerali. Ostane skoraj čisti škrob, ki se v telesu hitro spremeni v sladkor.

Glikemični indeks belega riža

Glikemični indeks (GI) meri hitrost, s katero določeno živilo zviša krvni sladkor, medtem ko glikemična obremenitev (GL) upošteva tudi količino zaužitih ogljikovih hidratov.

Glikemični indeks je merilo, ki kaže, kako hitro določeno živilo zviša raven krvnega sladkorja. Živila z visokim GI se hitro prebavijo in absorbirajo, kar povzroči hiter porast krvnega sladkorja.

Bel riž ima visok glikemični indeks (približno 73), kar pomeni, da lahko po zaužitju povzroči močan skok krvnega sladkorja.

Velikim razlikam v zmožnosti riža, da dvigne krvni sladkor, botruje posebna vrsta škroba, imenovana amiloza. Več amiloze pomeni nižji glikemični indeks in obrnjeno.

Odziv inzulina in posledice hitrega dviga

Ko se raven glukoze v krvi hitro zviša, telo sprosti hormon inzulin. Inzulin deluje kot ključavnica, ki odklene celice, da lahko sprejmejo glukozo in jo uporabijo za energijo.

Ta proces poteka dobro pri zdravih posameznikih, vendar lahko redno uživanje živil z visokim GI na dolgi rok obremeni trebušno slinavko, kar lahko pripelje do inzulinske odpornosti in sčasoma do sladkorne bolezni tipa 2.

Po zaužitju belega riža se krvni sladkor hitro zviša, sledi pa hiter padec. Ta padec lahko povzroči občutek lakote, utrujenosti in željo po novih ogljikovih hidratih, kar lahko vodi v začaran krog prenajedanja.

Redno uživanje živil z visokim glikemičnim indeksom, kot je bel riž, je povezano z večjim tveganjem za debelost, sladkorno bolezen tipa 2 in bolezni srca. Vendar to ne pomeni, da se moramo belemu rižu povsem izogniti. Ključno je, da ga uživamo v zmernih količinah in v kombinaciji z drugimi živili.

Velika analiza v British Medical Journal (2020), ki je zajela več kot 350.000 ljudi iz Azije, Evrope in ZDA, je pokazala, da redno uživanje belega riža poveča tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 za 55 % pri tistih, ki ga jedo največ.

Ohlajen riž in odporni škrob

Na poljski univerzi Poznan so namreč raziskovali povezavo med načinom, na katerega je riž pripravljen, in nivojem sladkorja v krvi po njegovem zaužitju.

Vemo, da za uravnavanje slednjega skrbi hormon inzulin, pa tudi, da je za telo bolj zdravo, če se čez dan sprošča kar se da enakomerno.

Študija, kjer so preverjali nivo krvnega sladkorja njenih udeležencev pred in po jedi, je pokazala, da je stanje veliko boljše pri tistih, ki so uživali ohlajeno zrnje.

Med ohlajanjem riža namreč nastaja odporni oziroma rezistentni škrob, ki telesu pomaga pri uravnavanju sladkorja v krvi. Slednji se tako sprošča dlje časa in bolj enakomerno, kar pomeni veliko manj skokovite šoke za naše telo.

Kako je potekala raziskava?

V raziskavo je bilo vključenih 32 sodelujočih diabetikov z boleznijo tipa 1. Polovica je zaužila sveže skuhano porcijo riža, druga pa enako količino, le da je bila ta pripravljena dan prej.

Pred postrežbo je bila seveda pogreta, tako da sta obe skupini uživali v topli jedi.

Pomembno je, da ga po kuhanju najprej ohladimo, mu damo čas, da se v njem razvije odporni škrob, in ga šele nato zaužijemo.

Čeprav nas večina najraje uživa v sveže kuhani hrani, torej pri rižu ne gre pozabiti na dejstvo, da ga je bolj zdravo uživati ohlajenega. Četudi ga pred obedom ponovno pogrejemo.

Pri tem je pomembna tudi varnost priprave hrane. Kuhan riž je treba po kuhanju ustrezno ohladiti, hraniti v hladilniku in ga pred uživanjem dobro pogreti.

Rjavi, rdeči in črni riž

Rjavi riž

V primerjavi z belim rižem ima rjavi riž nižji glikemični indeks, saj vsebuje vlaknine in hranila, ki upočasnijo prebavo.

Rjavi riž vsebuje več vlaknin, zato se večkrat odločite za to vrsto.

Polnozrnata žita, kot so rjavi riž, oves, kvinoja in polnozrnat kruh, vsebujejo vlaknine, ki upočasnjujejo prebavo in absorpcijo glukoze.

Črni in rdeči riž

Vendar pa niso vsi riži enaki. Rdeči in črni riž se obnašata povsem drugače. Vsebujeta snovi, ki lahko celo pomagajo pri preprečevanju sladkorne bolezni.

Na srečo obstajata dve vrsti riža, ki se obnašata povsem drugače: črni in rdeči riž.

Raziskava tajske medicinske Univerze Phayao (2021) je pokazala, da črni in rdeči riž ne le, da ne dvigneta sladkorja tako hitro kot beli, ampak ga celo pomagata uravnavati.

V poskusu na laboratorijskih živalih so znanstveniki ugotovili, da izvlečki teh vrst riža znižajo:

• raven sladkorja v krvi,
• trigliceride (to so maščobe v krvi, ki povečajo tveganje za srčne bolezni),
• holesterol.

Črni riž se je izkazal za še nekoliko močnejšega pri zniževanju holesterola, rdeči pa pri zmanjševanju trigliceridov.

Katere koristne snovi vsebujejo obarvane vrste riža?

Razlika ni le v barvi, ampak tudi v sestavi.

• Polifenoli in flavonoidi: to so rastlinske snovi, ki delujejo kot antioksidanti. Preprosto rečeno, ščitijo celice pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali (to so škodljive molekule, povezane s staranjem in boleznimi).
• Gama-orizanol: snov, ki pomaga uravnavati maščobe v krvi in zmanjšuje raven holesterola.
• Antocianini: barvila, ki dajejo črnemu rižu značilno barvo. So močni antioksidanti in dokazano izboljšujejo občutljivost telesa na inzulin.
• Proantocianidini: še ena skupina antioksidantov, ki jih najdemo predvsem v rdečem rižu in ki pomagajo zniževati trigliceride.

Ko te snovi delujejo skupaj, imajo sinergijski učinek. To pomeni, da je njihov skupni učinek večji kot seštevek posameznih.

Prav to pojasnjuje, zakaj je črni in rdeči riž tako močan zaveznik pri preprečevanju sladkorne bolezni.

Primeri uživanja riža v Aziji

V Aziji, kjer je riž vsakodnevna hrana, so že dolgo poznali razliko med vrstami riža.

Na Japonskem so v letih 2020-2024 izvedli program, kjer so v šolske obroke namesto belega začeli vključevati mešanico belega in črnega riža.

Rezultat: pri otrocih, ki so jedli takšno mešanico, se je po enem letu raven sladkorja v krvi po obroku znižala za 18 % v primerjavi s tistimi, ki so jedli le belega.

V Koreji pa je med letoma 2022 in 2025 opazno poraslo zanimanje za rdeči riž. Po podatkih tamkajšnjega Ministrstva za zdravje se je poraba povečala za 30 %, hkrati pa so opazili, da ljudje, ki so ga redno uživali, redkeje razvijejo prediabetes.

Kako vključiti riž v prehrano pri sladkorni bolezni?

Prehrana pri sladkorni bolezni ne izključuje posameznih živil ali skupin živil, ampak se osredotoča na pravilen izbor in kombinacijo živil ter njihovo količino.

Uravnotežena prehrana je temelj zdravega življenjskega sloga in ključnega pomena za učinkovito obvladovanje sladkorne bolezni. Z ustrezno kombinacijo hranil lahko stabilizirate krvni sladkor, zmanjšate tveganje zapletov in izboljšate svoje splošno počutje.

Izberite ustrezno vrsto in porcijo

Ni treba, da popolnoma črtate beli riž. A če ga pogosto jeste, ga poskusite nadomestiti vsaj delno.

Dodajte črni ali rdeči riž v jedilnik enkrat ali dvakrat na teden. Če se vam zdi predrag, ga lahko mešate z belim - tudi to že prinese koristi.

Praktičen primer: če v tednu pojeste 3 porcije riža, naj bo ena porcija črni ali rdeči. S tem boste dolgoročno zmanjšali obremenitev telesa s škrobom in povečali vnos koristnih antioksidantov.

Na Tajskem, kjer so raziskave izvajali, priporočajo dnevno količino okoli 50-70 gramov črnega riža (to je približno ena skodelica kuhanega).

Zelo pomembna je tudi velikost porcij, ne glede na to ali gre za diabetes tipa 1 ali 2. To pomaga pri računanju prehranskih vrednosti, štetju ogljikovih hidratov in uravnavanju telesne teže.

Pomembno je vedeti, da so velikosti porcij za vsakega posamezenika različne kar pomaga pri enem, ni nujno da bo tudi pri drugem.

Riž naj bo priloga, ne osrednji del obroka

Če uživate bel riž, lahko z nekaj preprostimi strategijami zmanjšate njegov vpliv na raven krvnega sladkorja.

• Kombinirajte ga z drugimi živili: Vedno jejte riž v kombinaciji z beljakovinami (npr. piščanec, ribe, stročnice) in zdravimi maščobami (npr. avokado, oreščki, oljčno olje). Te sestavine upočasnijo prebavo in absorpcijo ogljikovih hidratov, kar prepreči hiter skok sladkorja.
• Dodajte vlaknine: Zelenjava je odličen vir vlaknin. Vlaknine pomagajo upočasniti prebavo ogljikovih hidratov. Poskusite rižu dodati veliko brokolija, korenja ali špinače.
• Razmislite o porcijah: Uživajte bel riž v zmernih količinah. Namesto da je riž osrednji del obroka, naj bo priloga.

Predlagamo, da riž vselej pripravite v kombinaciji z zelenjavo, ki bo zmanjšala glikemično obremenitev.

Čeprav meso ne predstavlja neposredne nevarnosti za krvni sladkor po obroku, naj porcija ne bo večja od dlani, zraven pa čim več zelenjavne prikuhe in čim manj škrobnih prilog (krompir, riž).

Način priprave

Če riž pred kuhanjem namočimo in vodo pred kuhanjem odlijemo, se zrnje zmehča, zato je prej kuhan in tudi nekaj škroba se znebimo.

Najprimernejši toplotni postopki priprave so kuhanje, kuhanje v sopari, dušenje in pečenje brez dodane maščobe. Cvrtje in praženje se odsvetujeta.

Prehranska pravila, ki veljajo tudi ob uživanju riža

Uravnotežite ogljikove hidrate

Ljudje s sladkorno boleznijo morajo spremljati vnos ogljikovih hidratov, saj ti najbolj vplivajo na raven glukoze v krvi.

Ključno pri uživanju ogljikovih hidratov je izbira pravih ogljikovih hidratov in osredotočenost na njihovo količino.

Priporoča se uživanje kompleksnih ogljikovih hidratov z nizkim glikemičnim indeksom (GI), kot so polnozrnata žita, zelenjava in stročnice, saj se ti počasneje prebavljajo in ne povzročajo hitrega dviga ravni glukoze v krvi.

V primeru sladkorne bolezni tipa 1 je ključnega pomena štetje zaužitih ogljikovih hidratov, da ostane nivo krvnega sladkorja čimbolj stalen.

Naj bodo osnova nepredelana živila

Še zlasti je pomembno uživati:

• Polnozrnata žita (rjavi riž, ovseni kosmiči, ajdova in prosena kaša, kvinoja, polnozrnate testenine ...), ker vsebujejo več prehranskih vlaknin, ki upočasnjujejo prebavo in absorpcijo glukoze.
• Zelenjavo (predvsem tisto z nizko vsebnostjo škroba, kot so brokoli, cvetača, špinača, zelje, paprika ...), ker vsebuje veliko prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralnih snovi, ki pomagajo ohranjati stabilno raven glukoze v krvi in imajo pozitiven učinek na zdravje.
• Stročnice (fižol, leča, čičerika ...), ker so dober vir beljakovin in kompleksnih ogljikovih hidratov z nizkim glikemičnim indeksom.
• Sveže sadje z nizkim glikemičnim indeksom (jabolka, jagodičevje, citrusi ...), ker ima nizko do zmerno glikemično obremenitev, hkrati pa vsebuje veliko prehranskih vlaknin, vitaminov in antioksidantov, ki so koristni za uravnavanje ravni glukoze v krvi in izboljšujejo presnovo.
• Oreščke in semena (mandlji, orehi, lešniki, chia semena, lanena semena ...), ker so bogati z nenasičenimi maščobami, prehranskimi vlakninami in antioksidanti, ki pomagajo zmanjševati vnetne procese v telesu in stabilizirajo raven glukoze v krvi.
• Posneto mleko in mlečne izdelke, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja (posneto mleko, navadni jogurt, posneta skuta, kefir ...), ker so pomemben del uravnotežene prehrane in zagotavljajo vnos priporočenih vitaminov (vitamin D) in mineralov (kalcij).
• Pusto meso in ribe, ker predstavljajo pomemben del uravnotežene prehrane, saj zagotavljajo beljakovine, pomembne vitamine in minerale.

Redni obroki in prigrizki

Redno uživanje obrokov in zdravih prigrizkov, ki vključujejo zelenjavo, sadje ali pest oreščkov, preprečuje hitre dvige in padce ravni glukoze v krvi, kar zmanjšuje tveganje za hipoglikemijo (prenizka raven glukoze v krvi) in hiperglikemijo (previsoka raven glukoze v krvi).

Pri tem je zelo pomembno tudi pravilno načrtovanje obrokov, saj imamo tako boljši nadzor nad količino zaužitih ogljikovih hidratov in drugih hranil, poskrbimo pa tudi za to, da bo prehrana bolj uravnotežena, pestra in raznolika.

Zajtrk naj bo bogat s prehranskimi vlakninami in beljakovinami, saj pripomore k boljšemu nadzoru ravni glukoze skozi dan, izpuščanje obrokov pa se odsvetuje.

Načrtujte obroke vnaprej in imejte pri roki zdrave prigrizke.

Omejite sladkor in sladkane pijače

Priporočljivo je omejiti uživanje sladkorja, saj sladkor povzroča nihanje ravni glukoze v krvi in prinaša dodatne kalorije, ki lahko vodijo v debelost in zdravstvene težave.

Sladkor je pogosto skrit v številnih živilih, kot so sladkarije, čokolade, piškoti, kosmiči za zajtrk, sadni jogurti, kečap, vloženo sadje in gazirane pijače.

Sladke pijače in sadne sokove se lahko nadomesti z vodo, mineralno vodo in nesladkanimi čaji.

Zmanjšanje vnosa sladkorja je pogosto težko, zato je pametno začeti z manjšimi koraki. Sladke pijače, energijske napitke in sokove zamenjajte z vodo, navadnim mlekom, čajem ali kavo brez sladkorja.

Sladkorni bolniki lahko uživajo sladkor, vendar v zelo omejenih količinah, saj lahko hitro zviša raven glukoze v krvi.

Pomembno je, da sladkor uživajo zmerno in skupaj z vlakninami, beljakovinami ali maščobami, ki pomagajo upočasniti absorpcijo sladkorja.

Bolj priporočljivo je, da namesto dodanega sladkorja diabetiki posegajo po sadju, ki vsebuje naravno prisotne sladkorje in prehranske vlaknine, ki pripomorejo k bolj enakomernemu dvigu ravni glukoze v krvi.

Namesto sladkorja so lahko dobra izbira za diabetike tudi sladkorni nadomestki (npr. stevia, eritritol, aspartam), saj ne vplivajo neposredno na raven glukoze v krvi.

Vendar pa se je priporočljivo izogibati prekomernemu uživanju nadomestkov z visokim glikemičnim indeksom, kot je maltodekstrin.

Sadje ni prepovedano

Ali naj se izogibamo sadju, ker je sladko. Odgovor je ne.

Celi sadeži so koristni za vse in nič drugače ni pri sladkorni bolezni. Sadje vsebuje sladkor, vendar je to naravni sladkor in ni enak dodanemu sladkorju, ki je prisoten v čokoladi, piškotih in tortah.

Tudi sadni sokovi štejejo kot dodan sladkor, zato se držite celih sadežev.

Sladkorni bolniki lahko uživajo večino svežega sadja, če izberejo vrste z nizkim glikemičnim indeksom in nadzorujejo velikost porcije.

Odločilna nista le vrsta sadja, ampak tudi količina in čas zaužitja.

Odziv krvnega sladkorja je pri vsakem posamezniku nekoliko drugačen, zato je koristno občasno izmeriti sladkor eno do dve uri po zaužitju sadja in tako preveriti lasten odziv.

Izbirajte zdrave maščobe

V prehrani se priporoča omejevanje vnosa nasičenih maščob, trans maščob in holesterola, saj ti lipidi povečujejo tveganje za srčno-žilne bolezni.

Bolj zdrave maščobe so v živilih kot so nesoljeni oreščki, semena, avokado, mastne ribe, olivno olje, repičino oplje in sončnično olje.

Na splošno pa velja, da je treba zmanjšati vnos olj, kar storimo z uporabo žara, pečice ali kuhanja na pari.

Omejite sol in alkohol

Vnos soli je potrebno omejiti na 6 g dnevno (1 čajna žlička).

Veliko pakiranih živil že vsebuje sol, zato poglejte kaj piše na oznakah živil in izberite tiste, ki vsebujejo manj soli.

Namesto soli uporabljajte zelišča in začimbe (npr. origano, bazilika, kurkuma).

Alkohol vpliva na raven sladkorja v krvi in lahko povzroči hipoglikemijo, zlasti pri ljudeh, ki jemljejo inzulin, zato je priporočljivo, da se mu izogibamo.

Pri jemanju inzulina ali drugih zdravil za sladkorno bolezen ni pametno piti na prazen želodec, saj alkohol poveča verjetnost za hipo.

Gibanje in spremljanje krvnega sladkorja

Fizična aktivnost gre z roko v roki z zdravo prehrano. Pomaga pri uravnavanju sladkorne bolezni, hkrati pa zmanjša tveganje za srčno-žilne zaplete.

Ker mišice porabijo več glukoze, je uravnavanje krvnega sladkorja bolj učinkovito.

Priporoča se vsaj 150 min zmerne aktivnosti na teden.

To je katerakoli dejavnost, ki dvigne srčni utrip, povzroči zadihanost in daje občutek toplote.

Če načrtujete vadbo, je priporočljivo rahlo prilagoditi vnos ogljikovih hidratov, da preprečite hipoglikemijo.

Merjenje krvnega sladkorja pomaga razumeti, kako telo reagira na določena živila, telesno aktivnost in zdravljenje.

Uravnavanje telesne teže

V primeru diabetesa tipa 2 in hkrati povišane telesne teže, je ključnega pomena shujšati, saj je tako lažje obvladovati diabetes.

Znižanje telesne teže pomaga znižati nivo krvnega sladkorja in zmanjša možnost za druge zaplete.

Telesno težo se da zmanjšati z manjšim vnosom ogljikovih hidratov, z mediteransko dieto ali pa z dieto z zelo malo kalorijami.

Znаtno zmanjšanje telesne teže lahko privede celo do remisije diabetesa tipa 2.

Vseeno ali gre za diabetes tipa 1 ali 2, če morate izgubiti, pridobiti ali pa ohraniti trenutno telesno težo. Vedno je zelo pomembno, da se pri tem zdravo prehranjujete.

Praktičen krožnik z rižem

Načrtovanje obrokov vključuje izbiro kompleksnih ogljikovih hidratov (polnozrnata žita, stročnice, zelenjava) ter njihovo uravnoteženje z beljakovinami in zdravimi maščobami.

Priporočljivo je, da riž uživate skupaj z beljakovinami, vlakninami in zdravimi maščobami, saj lahko taka kombinacija upočasni prebavo in absorpcijo ogljikovih hidratov.

Zelje je dober vir vitaminov K in C ter vlaknin. Ima zanemarljiv glikemični indeks in je v prehrani diabetika super živilo.

Na kaj je treba biti pozoren?

Vse prehranske smernice je smiselno prilagoditi individualnim potrebam posameznika ob upoštevanju stopnje nadzora sladkorne bolezni, starosti, pridruženih bolezni in drugih osebnih značilnosti.

Pomembno je tudi, da se ljudje s sladkorno boleznijo posvetujejo z dietetikom, ki jim lahko pomaga sestaviti ustrezen prehranski načrt.

Pri sladkorni bolezni tipa 1 je treba količino riža in drugih ogljikovih hidratov uskladiti z inzulinsko terapijo, telesno dejavnostjo in meritvami glukoze.

Pri sladkorni bolezni tipa 2 je poleg izbire živil pomembno tudi obvladovanje telesne teže, redno gibanje in spremljanje odziva na obroke.

Navedene vrednosti glikemičnega indeksa so okvirne in se razlikujejo glede na zrelost, sorto in način priprave.

Odziv krvnega sladkorja je pri vsakem posamezniku nekoliko drugačen.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika.

tags: #riz #in #sladkorna #bolezen