Snežni vetrci oziroma španski vetrci so preprosta sladica iz beljakov in sladkorja, pri kateri je najpomembnejša pravilna priprava snega ter počasno sušenje v pečici.
Tako klasična, a fantastična sladica! Španski vetrci kličejo po pomladi in romantičnih trenutkih.
Osnovna priprava snežnih vetrcev
Opombe Vetrce delamo v razmerju 1:7.
Količina sladkorja na beljak je prilagodljiva, tudi odvisna od tega, koliko sladke snežne vetrce ali beljakove poljubčke želimo.
Beljake stepemo v rahel sneg in vanj postopoma dodamo kristalni sladkor.
Beljake stepite v trd sneg.
Beljak s sladkorjem stepemo v trd sneg.
Beljake, vinski kamen in sol z električnim mešalnikom, nastavljenim na nizko hitrost, penasto umešamo.
Hitrost povišamo na srednjo jakost in mešamo1 minuto, da se zmes nekoliko zgosti.
Mešamo dalje in v sneg počasi (po žlicah) dodajamo sladkor.
Ko dodamo ves sladkor, mešamo še 2 do 3 minute, da nastane čvrst in bleščeč sneg, na katerega površini se tvorijo pokončni "rožički".
Ko beljaki postanejo svetleči in se ne čuti več kristalnega sladkorja, z gumijasto paleto (rubber spatula) postopoma vmešamo sladkor v prahu.
Sama vedno sneg stepam v ognjevarni posodi nad soparo ... najprej trdo stepem sneg, nato postopoma dodajam sladkor po žlicah.
Ko se prične svetlikati in vleči ter med prsti ni več čutiti sladkorja, je masa prava za v vrečko z zvezdastim nastavkom.
Jaz delam 1 beljak - 5 dag sladkorja pa rata v redu.
Se mi pa zdi bistveno, da najprej stepeš sneg, ki naj bo res trd, pa potem počasi dodajaš sladkor.
Oblikovanje vetrcev
Pekač obložimo s peki papirjem in z vrečko in zvezdastim nastavkom nabrizgamo kupčke v velikosti 1,5 do 2 cm.
Zmes v lepih oblikah s pomočjo dresirne vrečke nabrizgamo na pekač.
Beljakov sneg nadevamo v vrečko za krašenje in nanjo namestimo zvezdasti nastavek z veliko odprtino.
Na pripravljena pekača nabrizgamo 24 vetrcev oziroma venčkov (premera 4 cm).
Med posameznimi vetrci pustimo nekaj centimetrov razmaka, saj se med peko nekoliko razlezejo.
Dva velika plitva pekača spet obložimo s papirjem za peko.
Sušenje v pečici
Pečico ogrejemo na 80 stopinj in vetrce sušimo v pečici od 60 do 120 minut .
Pečico ogreješ na 100 stopinj/ventilator ali 110 stopinj.
Pečico vključimo in nastavimo na 120 stopinj Celzija.
Eno rešetko v pečici nastavimo na zgornjo tretjino, drugo pa na spodnjo tretjino.
Dva pekača za piškote obložimo s papirjem za peko.
Piškote pečemo v ogreti pečici 3 do 4 ure (tako dolgo, da se povsem posušijo).
Postavimo ga v pečico na 80 stopinj na sušenje za cca. 2 uri.
Vetrce postavimo v pečico za dve do dve uri in pol.
Ali so pečeni, preverimo tako, da jih dvignemo s pekača in nežno potapkamo, da se prepričamo, da je zunanjost popolnoma trda, sredina pa je še malce mehka.
Pečene vetrce ohladimo.
Atina, jaz sem jih sušila slabe 2 urce in so suhi pa zelo okusni...če imaš rad sladko.
Čas sušenja je odvisen od velikosti vetrcev, temperature pečice in tega, ali želimo popolnoma suho sredico ali nekoliko mehkejšo sredino.
Snežni vetrci z mandljevim pralinéjem
Mandlje razprostremo na majhen pekač in jih v pečici pečemo 5-7 minut, da se rahlo rjavo obarvajo.
Pustimo, da se ohladijo.
V majhno kozico damo 50 g sladkorja in vodo ter zmešamo.
Na visoki temperaturi kuhamo približno 4 minute, da se svetlo zlato rjavo obarva; ne mešamo, samo nežno stresamo kozico, kar pomaga, da se sladkor stopi.
Dodamo mandlje in kuhamo minuto, da so mandlji obliti in karamel potemni, a se ne zažge.
Ko je praline ohlajen, ga nalomimo na manjše koščke, damo v multipraktik in zmeljemo v grob prah.
Stresemo ga v plitvo skledo ter dodamo začimbe, pomarančno lupinico in solni cvet.
Preostali sladkor razprostremo na drugi obloženi pekač in damo v pečico za 7 minut, da postane vroč.
Vzamemo iz pečice in temperaturo zmanjšamo na 130 stopinj/110 stopinj z ventilacijo.
Takoj ko sladkor vzamemo iz pečice, damo beljake v posodo električnega mešalnika z nameščeno metlico in na visoki hitrosti stepamo, da se začnejo peniti.
K beljakom med stepanjem previdno žlico po žlico dodajamo sladkor in stepamo 7-8 minut, da se masa popolnoma ohladi.
Dva velika plitva pekača spet obložimo s papirjem za peko.
Z zelo veliko žlico zajamemo meringo in jo z drugo žlice oblikujemo v kepo velikosti večjega jabolka.
Polovico snežene kepe posujemo z malo pralineja, nato pa položimo na pekač.
Ponovimo s preostalo maso.
Vetrce postavimo v pečico za dve do dve uri in pol.
Ali so pečeni, preverimo tako, da jih dvignemo s pekača in nežno potapkamo, da se prepričamo, da je zunanjost popolnoma trda, sredina pa je še malce mehka.
Španski vetrci s sadno omako
Španske vetrce lahko popestrimo z omako iz najljubšega sadja.
Poleg španskih vetrcev se odlično prileže skodelica odlične sveže kave.
Pohrustaš ob konkretni grenki kavi ali uporabiš v drugih sladicah ...
Vetrci kot sladke lizike
Pečene vetrce ohladimo.
Belo čokolado narežemo na koščke, stresemo v ognjevarno skledo in skupaj s kokosovim maslom stopimo nad vodno kopeljo.
Ko se vsi koščki stopijo, skledo odstavimo in vsebino nežno premešamo, da dobimo povsem gladko čokoladno zmes.
Po dva beljakova vetrca skupaj zlepimo s pomočjo čokoladne kreme, na sredino (v kremo) pa potisnemo palčko.
Po enakem postopku pripravimo vseh 12 "lizik".
Čičerikina voda kot alternativa beljakom
Zadnjič sem se sprehodjala po svojem FB in naletela na noro in nepričakovano povezavo na video o tem, kako narediš sneg iz čičerikine vode.
Mislila sem si, da je morda potegavščina, a zvenelo je preveč preprosto, da bi odignorirala.
Čudežno vodo sem odcedila v skledo, čičeriko pa shranila za chano masalo po receptu iz prej omenjene knjige.
Lahko pa bi naredila tudi kari s čičeriko, domači humus, čičerikino juho ali pašto s čičeriko.
Čičerikino vodo sem dala za nekaj časa v zmrzovalnik, potem pa začela miksat.
In skoraj takoj se je spenila, in ni bilo dolgo, ko je iz nje nastal pravcat sneg, prav tako kot iz beljakov.
Na tej točki je dišal po čičeriki, ko pa sem dodala sladkor in vanilijo, se je vonj nekako porazgubil.
Ves čas se mi je zdelo, da sem priča nečemu čudežnemu.
Zakaj deluje, se še ne ve natančno, kot tudi nihče drug, apparently.
Kolikor razbiram, deluje tudi domača voda od kuhanja čičerike, in pravzaprav tudi voda od ostalih stročnic.
Priporočljivo je zadevo ohladiti.
V originalnem receptu je vodi dodan vinski kamen, ki se uporablja tudi pri miksanju beljakov, da stabilizira beljakov sneg.
Namesto vinskega kamna lahko uporabiš tudi limonin sok ali beli kis.
Sladkor je treba dodajati postopoma.
Kokosov sladkor zelo verjetno ne bi deloval.
Bi pa bilo za poskusit s fino mletim rjavim sladkorjem.
Vanilija je vsekakor zelo dobrodošel dodatek, in ne skoparite z njo.
Od čičerike odliješ vodo v manjšo plastično skledo.
Čičeriko prihraniš za poznejšo uporabo.
Miksaš, dokler ne nastane precej gost sneg, podoben beljakovemu snegu.
To bo najbrž v 3-5 minutah.
Dodaš limonin sok ali vinski kamen ter nekaj sladkorja.
Z beljakovo maso napolniš dresirno vrečko in nabrizgaš lepe španske vetrce.
To zavrite in popijte tekočino! Najmočnejša voda za razstrupljanje!
Zakaj je pomembno počasno dodajanje sladkorja
Sam izgled in okus pa je odvisen tudi od priprave.
Če sladkor dodamo prehitro ali uporabimo kristale, ki se ne raztopijo, masa ne bo gladka.
Moje mnenje, da je petika imela težave: uporabila je najbrž ta sladkor, ki ima precej velike kristalčke, pa se niso raztopili.
Pri pravilno pripravljeni masi se kristalni sladkor ne sme več čutiti med prsti.
Beljaki morajo biti svetleči, masa pa čvrsta in dovolj stabilna za oblikovanje z dresirno vrečko.
Vetrci v kuhinji Yotama Ottolenghija
Razveselili smo se nove kuharice znamenitega in vplivnega kuharskega mojstra, v kateri deli podrobna navodila za pripravo sanjskih sladic.
V oči so nam padli vetrci, sicer zaščitni znak trgovin Yotama Ottolenghija.
Tik pred novim letom je pri založbi Vida izšel prevod še ene kuharice Yotama Ottolenghija, Sladko.
Knjiga, ki obsega več kot sto deset receptov, je plod »trdega« dela: nastajala je tri leta, od tega je Ottolenghi s sodelavci in družino dve leti v tedenski seansi, kot so jo poimenovali, recepte preizkušal, dokler niso izluščili najboljših in jih je požegnala še njihova stroga testna kuharica.
Različno zgodovino imajo slaščice v tej knjigi: nekatere so nastale prav zanjo, druge so stalnica v številnih restavracijah in delikatesah Ottolenghi v britanski prestolnici.
Nekateri recepti segajo v zgodnje čase fenomena, ki ga je s svojim pristopom oblikoval ta kuhar, nekatere je čas obrusil in preoblikoval, ko so bili dnevno izpostavljeni mnenju strank.
Spet tretje so prinesli slaščičarski mojstri, ki so gostovali v njihovi kuhinji.
Yotam Ottolenghi se spominja, kako je svojo kariero v kuhinji začel tako, da je cele večere stepal beljake za vetrce.
Vajenec pač.
Leta pozneje so orjaški vetrci postali, tudi malo po naključju, zaščitni znak njegovih trgovin.
Vetrci kot preprosta sladica z očitnimi sestavinami
Zakaj Helen? To je seveda podrobno napisana kuharska knjiga o sladicah.
Že kar na začetku avtorja zavzameta stališče do razkoraka med tem, kako povsod zapovedujemo življenje z manj sladkorja, in tem, da je knjiga, ki sta jo pisala, z njim prepojena.
Ponujata zelo razumen odgovor, ki je zgoščen v »kar vidiš, to dobiš«.
Srž tega je, da nevarnost niso sladkarije, kot so te, ampak hrana, v kateri so razne sestavine, ki jih nočemo uživati, pravzaprav prikrite.
Pri »očitnih« sladkarijah se lahko sam in odgovorno odločiš, kaj in koliko.
Na koncu pa pove še zgodbico, dialog s svojim sinom: »Zadnjič sem Maxu ponudil kos kolača, na kar je hitro odgovoril: 'Ga je naredila Helen?' 'Bojim se, da ne,' sem rekel. 'Potem pa ne bom,' je bil njegov odločni in dokončni odgovor. Kar bi bilo pred nekaj leti lahko zelo dolga razprava, je bilo končano, še preden se je sploh začelo.