Slovenija se ponaša z bogato in raznoliko kulturno ter naravno dediščino, ki je skozi stoletja oblikovala identiteto naroda. Ta dediščina ni le dokument preteklosti, temveč tudi priložnost za trajnostni razvoj, ki se prepleta z izjemno krajinsko in biotsko raznovrstnostjo.
Vsi ti elementi, od starodavnih arhitekturnih elementov do tradicij, ki se prenašajo iz generacije v generacijo, pripovedujejo edinstvene zgodbe. Pomemben del te dediščine je tudi kultura vina in kulinarike, ki sta globoko zakoreninjeni v slovenskem načinu življenja.
Kulturna in naravna dediščina kot temelj slovenske identitete
Republika Slovenija ima bogato in raznoliko kulturno dediščino ter dolgo tradicijo njenega organiziranega varstva. Dediščino so z znanjem in védenjem ustvarili, jo prepoznavajo in ohranjajo posamezniki in družba.
Je dokument obstoja narodne in državne skupnosti in hkrati priložnost za njen razvoj. Kulturna dediščina je vrednota v vseh svojih pojavnih oblikah, pomemben in nedeljiv del lokalne, regionalne, nacionalne in evropske identitete.
Predstavlja kakovost življenjskega okolja in je ključni vir uravnoteženega razvoja regij ter Republike Slovenije. Dediščina je temelj kulturne pestrosti Slovenije, ki se prepleta z izjemno krajinsko in biotsko raznovrstnostjo, privlačnostjo države za življenje naših državljanov, za izobraževanje, za razvoj, za umetniško ustvarjanje, za turizem in druge gospodarske dejavnosti.
Celostno ohranjanje kulturne dediščine je mogoče doseči z bolj usklajenim sodelovanjem med vsemi javnimi, institucionalnimi in zasebnimi dejavniki. Pravica do dediščine spada med človekove pravice, saj ohranjanje dediščine in njena trajnostna uporaba spodbujata človekov družbeno kulturni razvoj in izboljšujeta kakovost življenja.
Dediščina ima pomembno vlogo tudi pri graditvi bolj povezane, mirne in demokratične družbe ter obenem pospešuje trajnostni razvoj, spodbuja kulturne raznolikosti in sodobne ustvarjalnosti.
Cilji varstva in ohranjanja dediščine
Delo na področju varstva kulturne dediščine med drugim vključuje identificiranje dediščine, njeno dokumentiranje, preučevanje in interpretiranje, celostno ohranjanje dediščine in njeno vključevanje v sodobno življenje, razvijanje zavesti o njenih vrednotah, omogočanje dostopa do dediščine, izobraževanje in informiranje, prepoznavanje potencialov kulturne dediščine za gospodarski, družbeni in trajnostni razvoj ter kontinuirano vključevanje v razvojne projekte na lokalni in nacionalni ravni.
Dolgoročni cilji na področju kulturne dediščine so mnogovrstni:
- Povečanje zavedanja o družbenih vrednotah dediščine in izboljšanje njene dostopnosti.
- Spodbuditev vključevanja posameznikov, skupnosti in drugih deležnikov v dediščinske dejavnosti ter doseganje večje prepoznavnosti dediščine v Sloveniji in mednarodnem prostoru.
- Na področju razvoja so cilji spodbuditi raznoliko uporabo in ponovno uporabo dediščine ter izkoriščanje njenih potencialov.
- Povečati učinkovitost pravnega in finančnega okvira varstva in ohranjanja dediščine, zagotoviti večjo usposobljenost in učinkovitost javnega sektorja varstva dediščine ter izboljšati medresorsko sodelovanje.
- Izboljšati kakovost življenja z ohranjanjem dediščine in spodbujanjem dediščinskih dejavnosti.
Pozornost se posveča dvigovanju ravni znanj, veščin in vrednot, povezanih z dediščino, in spodbujanju kakovostnih dediščinskih raziskav.
Vino kot kulturna identiteta Slovenije
Vino povezuje ljudi! Je sestavni del vsakdanjega in prazničnega življenja ljudi. Je del evropske kulturne in gospodarske identitete, zato je kultura vina tista, ki bi se ji Slovenci verjetno najtežje odrekli.
Je kultura, ki priča o skupni evropski identiteti skozi različnosti vinorodnih krajin, vinskih kultur in vinskih okusov. Za slovenski turizem je vino oziroma kultura vina z več kot 2.500-letno zgodovino, v povezavi z dediščino gastronomije, ena najpomembnejših komponent mednarodne destinacijske prepoznavnosti in privlačnosti države, vinski turizem pa pomembno gibalo trajnostnega razvoja vinogradništva, vinarstva in turizma.
Na Slovenskem znamo pridelati vrhunska vina, ki prejemajo najvišje nagrade in priznanja na uglednih mednarodnih vinskih tekmovanjih, kljub temu pa se abecede sodobnega in mednarodno konkurenčnega vinskega turizma šele učimo.
Vino je dar sonca in vinske trte. Rubinasta barva s poudarjenimi vijoličnimi odtenki ter intenzivna aroma po robidnicah, malinah in borovnicah krasi vino, ki daje Istri poseben pečat.
Primorski vinogradi so torej več kot le vinogradi, so tudi varuhi kulturne in naravne dediščine, saj Istrani z ljubeznijo in znanjem pridelujejo to avtohtono močno in temno sorto.
Sajenje novih vinskih trt, obrezovanje, kolitev, privezovanje in škropljenje stkejo med človekom in rastlino prav posebno vez, ki je ni mogoče razumeti, če je sami ne okusimo.
Vinograd vinogradniku, kot pravi Pavček, predstavlja sprostitev in svobodo ter nudi zadovoljstvo ob brbotanju vina, ko se ta pretaka v vrč. Poln vinski vrč je nepogrešljiv spremljevalec pogovorov med prijatelji.
Kvaliteten refošk nosi dobro ime svoje Istre širom po vsej Sloveniji, saj je vino priljubljeno od Breginja do Benice, od Damlja na jugu do Budincov na severu.
Vinska dediščina, kulinarika in trajnostni turizem
V zadnjem desetletju smo sicer priča izjemnemu razmahu vinskih in kulinaričnih prireditev ter festivalov, a v širšem evropskem kontekstu močno zaostajamo na področju investicij v vinsko turistično infrastrukturo, kot so: tematski ali butični vinski hoteli in resorti, sodobne vinske kleti z degustacijskimi prostori, komunikativni vinski muzeji in razstave …, da o programskem osmišljanju vinskoturističnih cest in drugih tematskih poti niti ne govorimo.
Ob tem je treba izpostaviti še prevelik vizionarski manko nacionalne politike na področju sistematičnega usmerjanja razvoja vinskega turizma, kot tudi organiziranosti in generične promocije slovenskih vinarjev, kulture vina in navsezadnje tudi vinskega turizma, kot preseka med kmetijskim, gospodarskim in kulturnim sektorjem.
Le-ta potrebuje strateško aplikativno znanje, ki bo temeljilo tako na poznavanju dediščine in kulture vina, kot tudi na trendih, kjer se sodobna ustvarjalnost, tehnologija in razvoj nenehno prepletajo z dimenzijo dediščine.
Brez slednje ne moremo govoriti o trajnostnem razvoju ter kulturološkem terroirju, kot strateškemu temelju za razvoj vinskega turizma.
Če želimo postati uspešna in prepoznavna vinsko turistična destinacija z visoko kakovostnimi proizvodi in storitvami, moramo na eni strani doizobraziti vinski sektor z znanji s področja (gastronomskega/kulturnega) turizma in na drugi strani turistični sektor z znanji s področja gastronomije (vino/kulinarika).
Naša skrb mora biti usmerjena v nenehno dvigovanje vednosti in znanja o vinski identiteti Evrope, kot tudi v izobraževanje mladih o pomenu kulture vina in kulturnega pitja, v povezavi z zdravim načinom življenja.
Z ozaveščanjem in znanjem se moramo boriti proti prohibiciji, kot tudi alkoholizmu.
Od vinograda do vinske kleti
Vinskoturistične zgodbe se ne začnejo za »šankom«, ampak v vinogradu in nato v vinski kleti.
Če je za mednarodno vinsko trgovino pomembno, da smo na trgu prisotni z evropsko prepoznavnimi vinskimi sortami in vini, pa je za vinski turizem kot globalni fenomen, ki se trži lokalno, še zlasti pomembno to, da izpostavljamo enkratnost kulturološkega terroirja, naše avtohtone in udomačene vinske sorte, kot tudi zaščitene kmetijske pridelke in živila.
Vinski turizem nas vodi h gastronomskemu turizmu, ta pa k prepoznavanju in razumevanju butičnosti kot strateške razvojne paradigme države, kjer se identiteta naroda prepleta s kreativnostjo in inovativnostjo, lokalno z globalnim, okusi s pripovedovanjem zgodb.
Evropa gastronomskih regij je trend, usmerjen v prihodnost skupne evropske identitete, temelječe na spoštovanju različnosti in bogastvu naravnih vrednot, kulturne dediščine in kulture.
Gastronomski turizem, kot nadgradnja vinskega ali kulinaričnega turizma, mora postati največja razvojna priložnost in prioriteta Slovenije, prav zaradi njegovih povezovalnih in multiplikativnih učinkov na trajnostni prostorski, gospodarski, družbeni in kulturni razvoj.
Vinske prireditve in povezovanje ponudbe
Vinske prireditve in festivali so povsod po svetu zelo pomemben segment vinskega turizma, njegov komunikacijski glasnik in promotor hkrati.
Zato nas ne preseneča svojevrsten »boom« oziroma inflacija le-teh, še zlasti na Slovenskem, kar od načrtovalcev razvoja vinskega turizma zahteva poglobljeno kritično presojo ter še več vizionarske smelosti.
Med vinskimi prireditvami in festivali zagotovo izstopa VinDel, mednarodni salon vina in delikatesnih izdelkov, ki ni pomemben le za Hotel Habakuk, za Maribor, za Štajersko itn., ampak še zlasti za dvig mednarodne prepoznavnosti slovenske vinske in kulinarične kreativnosti ter inovativnosti.
Poslanstvo VinDel-a je nedvomno večplastno, a ob tej priložnosti kaže izpostaviti predvsem to, da povezuje vinski in kulinarični sektor v enovito gastronomsko turistično doživetje, kjer moramo iskati izzive za prihodnost.
Da ne gre za akademsko iluzijo, ampak za resnično potrebo je pokazala tudi raziskava, ki je bila izvedena s študenti Fakultete za turistične študije Turistica z Univerze na Primorskem.
Dolenjska: vino, zidanice in kulturna dediščina
Dolenjska, pred leti razglašena za evropsko destinacijo odličnosti (EDEN), je prepoznana po številni in raznoliki kulturni dediščini.
S pomočjo različnih skladov EU so bile prenovljene ali urejene za ogled številne cerkve, gradovi, muzeji in druge oblike naše kulturne in naravne dediščine.
Edini vodni grad v Sloveniji vas bo očaral s svojo srednjeveško arhitekturo in romantičnim vzdušjem. S svojim veličastnim gradom in pogledom na reko Krko je popolna izbira za ljubitelje zgodovine in narave.
Priporočamo obisk v času suhokranjskih dni, ki so največja kulturno-turistično-etnološko-kulinarična prireditev v Občini Žužemberk.
Posebnost Dolenjske je njena povezanost z naravo in vinogradništvom, ki sta že stoletja sestavni del tukajšnjega načina življenja.
Na Dolenjskem ste vedno dobrodošli v tradicionalnih zidanicah, kjer lahko poskusite cviček in druga dolenjska vina ter domače jedi.
Pridružite se raziskovanju zakladov Dolenjske in doživite čarobnost krajev, kjer se zgodovina prepleta s sodobnostjo.
Vipavska dolina in vino kot turistična promocija
Vipavska dolina ima odlične naravne pogoje za vzgojo vinske trte in pridelavo kakovostnih vin. Vinogradniško tradicijo in lepoto pokrajine v dolini nadgrajujeta bogata zgodovinska in kulturna dediščina.
Potencial za razvoj turizma, s poudarkom na vinskem turizmu, je torej v Vipavski dolini ogromen, pa vendar se ne razvija, kot bi se lahko, v zadnjem času vse bolj ugotavljajo lokalni akterji, ki si želijo, da bi se to čim prej spremenilo.
Da bi na omenjenem območju spodbudili razvoj turizma, sta v minulih dneh potekala dva dogodka, s katerima so organizatorji želeli v javno razpravo o tej problematiki vključiti ključne akterje.
V okviru Festivala Hiše mladih se je v Ajdovščini najprej odvijala okrogla miza z naslovom »Vipavska dolina - enotna turistična destinacija«, saj je med mladimi opaziti precej povpraševanja za zaposlitev v turizmu.
Na področju turizma je bilo sicer že narejenih nekaj korakov in oblikovanih več turističnih blagovnih znamk, tako enotnih, kot posameznih.
Izjemnega pomena sta skupna promocija in skupno trženje, saj turistov ne zanima, kje so meje kakšne občine.
Težave so bile namreč tudi v nepovezovanju ponudnikov kot tudi »politike«.
Novoizvoljeni ajdovski župan Tadej Beočanin se je zavezal, da bo turizem postavil med prioritete, zavzema se tudi za povezovanje s sosednjo občino Vipava, razvoj turizma pa vidi na treh področjih: dediščinskem turizmu, podeželskem in športnem ter adrenalinskem turizmu.
Občini Ajdovščina in Vipava sta se letos sicer že povezali v skupnem projektu za razvoj turističnega območja Vipavska dolina.
O vinu kot o možnosti turistične promocije Vipavske doline pa so pred dnevi spregovorili v Vipavskem hramu, kjer je srečanje na temo Vino kot možnost turistične promocije Vipavske doline pripravila družba Vipava 1894 in skupina proizvajalcev vinorodnega okoliša Vipava.
»Poleg naravnih lepot sta vino in kulinarika eden glavnih magnetov za privabljanje gostov v Vipavsko dolino. Najbolje prodajano vino je tisto, ki ga natočiš doma. Vipavska dolina je speča Trnuljčica, turistično še ne odkrita. Če stopijo skupaj vsi akterji vladnih in nevladnih organizacij, se da to dolino ponuditi kot odlično turistično organizacijo,« je prepričan Boris Jež, predsednik uprave družbe Vipava 1894.
Kulinarika kot živa dediščina
Kulinarika ni le priprava hrane, temveč tudi način ohranjanja spomina na prostor, naravne vire in skupnost. Razdelitev vlog, način dela in priprava mesnih izdelkov na kolinah se prenaša iz roda v rod.
Nekoč so imeli skoraj pri vsaki hiši prašiča, ki so ga redili in konec leta zaklali za meso. Uporabili so vse njegove dele.
Na območju Kanalskega je prehrana temeljila na pridelkih, ki so jih pridelali na domači zemlji. Najpogosteje so bili to krompir, pšenica, ajda, fižol, zelje, ohrovt, korenje, kostanj in druge povrtnine, sadje in zeli.
Na nekaterih območjih Kanalskega se zaradi specifičnih naravnih značilnosti ter načrtnega poseganja v prostor nahajajo večja rastišča različnih vrst kostanjevih dreves.
Soška dolina je s svojimi stranskimi povezavami staro naselitveno območje, o čemer pričajo številna arheološka najdišča, pomembna tudi za ribištvo.
V Kobaridu so kobariški štruklji sladica s podpisom. Kobariški štruklji so narejeni ročno iz nekvašenega testa z nadevom iz orehov, drobtin in rozin.
Bovška kuhinja in naravni viri
Sladica iz preprostih domačih sestavin na krožniku dobro odseva sintezo kulturnih izkušenj.
V središču pozornosti bovške kuhinje so krafi, sladica iz preprostih domačih sestavin, ki na krožniku dobro odseva sintezo kulturnih izkušenj.
Ko jemo bovški sir, ne okušamo le njegovega polnega, aromatičnega in blago pikantnega okusa, temveč se soočamo tudi z večstoletno tradicijo sirarstva na bovških tleh.
Bovška prehrana je v preteklosti temeljila na pridelkih, ki jih je ponujala domača zemlja: koruza, krompir, fižol.
Te glavne sestavine so v vsakdanjiku kombinirali z raznimi povrtninami ali mlečnimi izdelki, redkeje pa tudi z mesom, maščobo in ribami.
Jagnječje meso je danes cenjeno, saj je zdravo in vsebuje malo maščobe, veliko kakovostnih proteinov ter vrsto pomembnih mineralov in vitaminov.
V preteklosti je vsak gram mesa pomenil razkošje, zato so jagnje jedli le enkrat na leto, v jeseni.
Nekateri lovci iz zadnjih stegen gamsa še vedno pripravijo ‘tu suhe mesu’ ali salame, ostalo sveže meso pa porabijo za pečenko ali gamsjo juho.
Na Bovškem je divjačina velikokrat pomenila vir preživetja.
V sodobno kulinariko so čompe an skuta vstopile kot krajevno izvirna, organsko pridelana predjed.
Skuta, ki je drugi produkt pri izdelavi sira, je v družbi s krompirjem v oblicah na Bovškem tradicionalna in priljubljena jed.
Slovenski biseri pod okriljem UNESCO
Slovenija je bogata z biseri naravne in kulturne dediščine. Nekateri izmed njih predstavljajo pomemben kamenček v mozaiku svetovne dediščine človeštva in sodijo pod okrilje UNESCO.
Na seznamu svetovne naravne in kulturne dediščine so se tako znašle dve naravni in tri kulturne znamenitosti.
Na reprezentativni seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine človeštva je uvrščenih sedem posebnosti Slovenije.
Poleg tega se Slovenija pojavlja tudi v drugih programih UNESCO, denimo v svetovni mreži biosfernih območij, svetovni mreži geoparkov in na UNESCO seznamu pisne kulturne dediščine Spomin sveta.
V družino Unescove svetovne dediščine se uvrščajo območja, objekti in nesnovna dediščina.
UNESCO konvencija o svetovni kulturni in naravni dediščini ščiti hkrati kulturne in naravne znamenitosti, ki imajo izredno univerzalno vrednost za vse narode in za človeštvo v celoti.
Naravna dediščina UNESCO
Škocjanske jame
Skrivnostni kraški svet ne skopari s čudesi narave. Ena njegovih najmogočnejših stvaritev so Škocjanske jame, ki so z največjim podzemnim kanjonom v Evropi kot prve v Sloveniji našle pot na UNESCO seznam svetovne naravne in kulturne dediščine.
V kraški jami z največjim podzemnim kanjonom v Evropi, visokim tudi do 146 metrov, je danes urejenih več kilometrov ogledne poti s kar 500 stopnicami.
Na poti, ki vodi tudi čez izjemne mostove, je mogoče videti podzemne slapove, v jamskem sistemu jih je kar 26, velike dvorane, orjaške kapnike, visoke tudi do 15 metrov, in druge stvaritve podzemne kraške reke.
Okoli Škocjanskih jam je regijski park - območje varovane naravne in kulturne dediščine.
Prvinski bukovi gozdovi
Območja prvinskih bukovih gozdov Karpatov in drugih evropskih regij predstavljajo najbolje ohranjene dele bukovih gozdov, ki so od zadnje ledene dobe pred 12.000 leti odigrali pomembno vlogo pri razvoju in vplivu bukovih ekosistemov v Evropi.
Med temi območji sta tudi gozdna rezervata Pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle.
Pragozd Krokar je čudovit košček neokrnjene narave, ki leži v osrčju Kočevskih gozdov.
V ta pragozd človeška roka še ni posegla, je pa dom avtohtonim vrstam zveri, v prvi vrsti rjavega medveda, in pticam.
Starodavni bukovi gozdovi šumijo tudi v rezervatu Snežnik Ždrocle.
Kulturna dediščina UNESCO
Dediščina živega srebra v Idriji
Ko boste obiskali Idrijo, boste na vsakem koraku zaznali dediščino nekdanjega rudnika živega srebra.
Idrčani so rudarsko tradicijo znali obrniti v zanimiva turistična doživetja, s katerimi približajo duh nekdanjih dni vsakemu obiskovalcu.
Idrija je skupaj s španskim Almadenom varuh svetovno pomembne dediščine rudarjenja živega srebra.
Idrijski Antonijev rov je iz leta 1500 in slovi kot eden najstarejših vhodov v rudnike v vsej Evropi.
Urejen je za oglede, na katerih spoznate stare načine rudarjenja, na poti pa vas lahko preseneti tudi rudniški škrat!
Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju
Ljubljansko barje so v preteklosti zaznamovali koliščarji. Vpogled v njihovo življenje dajejo bogate arheološke najdbe in artefakti, ki sodijo med najstarejše na svetu.
Slovenija je ena od držav, ki hranijo zaščiteno svetovno dediščino prazgodovinskih kolišč okoli Alp.
Na Ljubljanskem barju je bilo odkritih okoli 40 lokacij z ostanki kolišč, na UNESCO je vpisanih devet kolišč v dveh skupinah.
Najpomembnejša najdba s teh izjemnih arheoloških najdišč je kar 5.200 let staro kolo, ki velja za najstarejše leseno kolo z osjo na svetu!
Plečnikova Ljubljana
Arhitekt Jože Plečnik je slovenski prestolnici Ljubljani vtisnil močan pečat. Njegove arhitekturne mojstrovine dajejo mestu prepoznavno veduto.
Med izbranimi deli, pomembnimi za človeštvo, so arhitekturni objekti na vodni in kopenski osi, kot so nabrežja Ljubljanice od Trnovskega pristana do Zapornic na čelu z Glavno tržnico in Tromostovjem, Narodna in univerzitetna knjižnica in letno gledališče Križanke.
V Unescovo dediščino so uvrščeni tudi arheološki park Rimski zid, obnovljen po Plečnikovih načrtih, ljubljansko pokopališče Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška v Šiški.
Nesnovna kulturna dediščina UNESCO
Ohranjanje kulturnega izročila, ki se prenaša v rod, je še posebej pomembno.
Nekatere veščine, znanja in ustvarjalnost naših prednikov so tako izjemni, da jih še posebej velja zaščititi in hraniti za prihodnje rodove.
Posebno skrb za zaščito in ohranjanje ustnega izročila, plesov, znanj in spretnosti omogoča UNESCO reprezentativni seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Čebelarstvo
Čebelarstvo je močno zasidrano v slovenski zavesti. Slovenski čebelarji so bili pionirji sodobnega čebelarstva.
Iz Slovenije je prišla pobuda za svetovni dan čebel, ki ga od leta 2018 obeležujemo 20. maja.
Skrb za čebele, ki so zelo pomembne tudi za obstoj človeštva, prehaja iz roda v rod in še danes čebelarstvo predstavlja način življenja več kot 12.000 Slovenkam in Slovencem, ki negujejo to dejavnost.
Na pobudo čebelarjev v Sloveniji vsak tretji petek v novembru v šolah in vrtcih pripravijo tradicionalni slovenski zajtrk, kjer otroci na mizo dobijo tudi med.
Poleg skrbi za čebele in pridelavo medu so s čebelarstvom povezane tudi kultura, ljudska umetnost na panjskih končnicah ter skrb za zdravje in dobro počutje s čebeljimi produkti.
Vzreja lipicancev
Kobilarna Lipica velja za najstarejšo kobilarno v Evropi, ki neprekinjeno deluje že več kot 440 let.
Vzreja elegantnih belih lipicancev predstavlja pomembno dediščino Slovenije in še sedmih držav, ki so sodelovale pri nominaciji za uvrstitev te dejavnosti na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine.
Lipicanci imajo že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah in še danes predstavljajo številne skupne kulturne vrednote.