Zakon o prodaji kokošjih jajc v Sloveniji: označevanje, kakovost, način reje in uvoz

Velika noč je čas, ko potrošniki množično kupujemo jajca. V Sloveniji je njihova preskrba zaenkrat stabilna, vendar se cene zvišujejo, način reje kokoši nesnic pa ostaja pomembno vprašanje za potrošnike, rejce in zakonodajalce.

Pravila za prodajo kokošjih jajc določajo predvsem evropski tržni standardi, slovenski predpisi s področja veterinarstva ter pravila o varnosti hrane. Predpisi urejajo kakovostne in masne razrede jajc, označevanje posameznih jajc in embalaže, delovanje pakirnih centrov, pakiranje, skladiščenje, prevoz in prodajo na drobno.

Pravna podlaga za prodajo kokošjih jajc

Jajca spadajo med proizvode, zajete v Uredbi (EU) št. 1308/2013 o skupni ureditvi kmetijskih trgov. Tržni standardi so nadalje razviti v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2023/2466 in Delegirani uredbi Komisije (EU) 2023/2465, merila za prakse pri spremljanju trga pa so določena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2017/1185.

Jajca so zajeta v skupni ureditvi kmetijskih trgov in zanje nikoli niso veljala vezana plačila ali proizvodne kvote.

Kaj določajo tržni standardi Evropske unije

EU za jajca uporablja tržne standarde, ki jih je razvila za zagotavljanje nadaljnje visoke kakovosti proizvoda, zaščite potrošnikov in skladnosti standardov na trgu EU.

Predpisi EU določajo podrobna pravila, ki se morajo upoštevati za trženje jajc v EU.

• označevanje jajc in pakiranj za jajca;
• ocenjevanje jajc glede na kakovost in težo;
• delovanje pakirnih centrov;
• pakiranje, shranjevanje in prevoz jajc ter njihovo prodajo na drobno.

Kakovostna kategorija jajc

Na škatlah z jajci mora najprej biti natančno navedena kakovostna kategorija.

Poznamo kakovostno kategorijo A ali A sveža, kar pomeni, da so jajca sveža.

Jajca razreda A so namenjena neposredni prodaji potrošnikom kot sveža jajca, medtem ko so jajca razreda B namenjena predvsem industrijski oziroma živilski predelavi in zanje veljajo drugačna pravila trženja.

Izjema pri označevanju jajc razreda A

Jajca razreda A, ki se premeščajo iz proizvodne enote neposredno v živilski obrat na ozemlju Republike Slovenije, ni potrebno označevati v skladu s 1. točko III. poglavja Dela A Priloge XIV Uredbe 1234/2007/ES, če nosilec dejavnosti zahteva to izjemo v skladu s prvim odstavkom 11. člena Uredbe 589/2008 pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena jajc razreda B, ki se tržijo na ozemlju Republike Slovenije skladno s prvim odstavkom III. točke Dela A.

Masni razredi kokošjih jajc

Poleg kakovostne kategorije mora biti naveden tudi masni razred, ki nam pove, kako velika so jajca.

Največja jajca, ki tehtajo več kot 73 gramov, imajo oznako XL, velika jajca, težka od 63 do 73 gramov, imajo oznako L, srednje velika jajca, težka od 53 do 63 gramov, imajo oznako M, jajca, lažja od 53 gramov, imajo oznako S.

Koda načina reje na posameznem jajcu

Na posameznem kosu jajca mora biti navedena koda, ki označuje način reje.

0 je oznaka za ekološko rejo, 1 za prosto rejo, 2 za hlevsko oziroma talno rejo, 3 za baterijsko rejo.

Štirje načini reje kokoši nesnic

Po evropski zakonodaji so trenutno dovoljene štiri različne načine reje.

Baterijska oziroma obogatena kletkasta reja

Pri baterijski reji kokoši živijo v obogateni kletki, in sicer jih je na kvadratni meter 13.

Čeprav se v vsakdanjem govoru uporablja izraz baterijska reja, je pri evropskih pravilih pomembno razlikovati med starejšo baterijsko rejo in obogatenimi kletkami, ki so trenutno dovoljene. Na posameznem jajcu je za tak način reje navedena koda 3.

Hlevska oziroma talna reja

Pri talni ali hlevski reji kokoši živijo v hlevu, na kvadratni meter jih je devet.

Pri tem načinu kokoši niso v kletkah, vendar nimajo zagotovljenega dostopa do zunanjega prostora. Jajca iz takšne reje imajo na lupini kodo 2.

Prosta reja

Pri prosti reji so kokoši v hlevu le ponoči, podnevi so na prostem in tudi v tem primeru jih je na kvadratni meter devet.

Jajca proste reje imajo kodo 1. Za tak način reje so potrebne zunanje površine, ki jih številne kmetije nimajo v zadostnem obsegu.

Ekološka reja

Ekološka reja je označena s kodo 0. Poleg načina reje zanjo veljajo tudi posebna pravila ekološke pridelave, krme in nadzora.

Načrtovana prepoved baterijske reje

Drugi razlog za dodatno podražitev jajc pa bi lahko bila ukinitev baterijske reje, ki jo ministrstvo napoveduje z letom 2028 oziroma 2029.

Baterijska reja bo do leta 2029 prepovedana.

Na eni od slovenskih kmetij so bili objavljeni posnetki baterijske reje kokoši društva AETP. Dogajanje je ponovno odprlo razpravo o pogojih reje, stroških prilagoditve kmetij in posledicah za cene jajc.

Slovenija ima pri nosilcih dejavnosti po vrstah reje trenutno 4,1 odstotka kokoši nesnic proste reje, 2,4 odstotka kokoši nesnic ekološke reje, 79,2 odstotka kokoši nesnic hlevske oziroma talne reje, 40 slovenskih kmetijskih obratov pa še redi kokoši nesnice v obogatenih kletkah, pri čemer delež kokoši v teh obratih znaša 14,3 odstotka.

1300 kokoši nesnic, 1000 jajc dnevno. Matija Kveder se z baterijsko rejo ukvarja že 30 let. "Jajca so čista, kokoši so na čistem. Tukaj ni bolezni", pravi.

30 kilometrov stran Žiga Štrukelj redi 150 kokoši v prosti reji. Imajo več prostora in dostop do travnika. Z vidika trajnosti, okolja in skrbi za živali je izbira jasna.

Vpliv prepovedi na rejce

Tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije poudarjajo, da bi za okoli 40 rejcev, ki se preživljajo z rejo nesnic za konzumna jajca, ki se redijo v obogatenih kletkah, predčasna zamenjava iz obogatenih kletk v hlevsko rejo pomenila resne ekonomske težave, morda pa bi bile primorane celo prenehati opravljati dejavnost.

Kot dodajajo, so za talno oziroma prosto rejo potrebne mnogo večje površine, ki pa jih mnoge kmetije nimajo.

Tudi na KGZ izpostavljajo, da slovenski rejci v primeru predčasne prepovedi reje v obogatenih kletkah, ko še ne velja splošna prepoved v EU, nimajo gospodarske varnosti, kar pomeni, da jih bodo v času tranzicije izpodrinili rejci iz drugih držav članic s svojimi jajci iz obogatenih kletk.

Preskrba z jajci v Sloveniji

Na ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano zatrjujejo, da pomanjkanja jajc v Sloveniji zaenkrat ni, saj je samooskrba kar 95-odstotna.

Trgovske police so založene z jajci.

V letu 2023 je bilo v Sloveniji odkupljenih za 160 tisoč ton jajc, kar je okoli 320 milijonov jajc.

Čeprav je Slovenija v veliki meri samooskrbna z jajci, jih od leta 2005 tudi uvaža.

Uvoz kokošjih jajc

V skupnem uvozu jajc je v obdobju od leta 2007 do leta 2016 prevladoval uvoz konzumnih jajc - svežih v lupini, od leta 2017 pa imajo največji delež v skupnem uvozu predelana jajca - jajčni melanši oziroma predizdelki za živilsko predelovalno industrijo.

Tako so od 4,4 tisoč ton skupnega uvoza jajc predelana jajca s tri tisoč tonami obsegala 68-odstotni delež.

Jajca se uvažajo iz različnih držav, pri čemer se države izvora razlikujejo glede na vrsto jajc in časovno obdobje, so pojasnili na Zadružni zvezi Slovenije.

Leta 2024 je bila vrednostno gledano Italija največji dobavitelj kokošjih jajc v Slovenijo, predstavljala je kar 51 odstotka celotnega uvoza. Sledili sta ji Hrvaška s 24 in Litva s 23-odstotnim deležem.

Uvoz iz tretjih držav

Za jajca, uvožena iz tretjih držav, veljajo uvozne dajatve.

V okviru mednarodnih in dvostranskih trgovinskih sporazumov EU upravlja sistem uvoznih kvot, ki so dodeljene posameznim državam in so na voljo vsem proizvajalcem (erga omnes).

Uvoz jajc za prehrano iz tretjih držav je dovoljen, vendar morajo biti izpolnjeni posebni pogoji v zvezi z zdravjem živali in varnostjo hrane.

Pri konzumnih jajcih je treba upoštevati tudi pravila, povezana s tržnimi standardi.

Zakaj se jajca dražijo

Kljub temu se jajca dražijo.

Po podatkih na SURS so jajca marca letos za 1,4 odstotka dražja kot lani.

Na trgovskih policah se trenutna cena desetih jajc iz hlevske reje velikosti L giba okoli tri evre.

Vpliv ptičje gripe

V ZDA je cena skokovito zrasla zaradi številnih izbruhov ptičje gripe, zaradi česar so bili kmetje prisiljeni v zakol vsaj 30 milijonov kokoši nesnic, visoko patogena aviarna influenca ali ptičja gripa pa se pojavlja tudi v Evropi, tako pri divjih pticah kot pri perutnini.

Do zdaj je pojav ptičje gripe najhuje prizadel Italijo, Poljsko, Francijo, Nemčijo, Portugalsko in Veliko Britanijo, kjer beležijo velik upad proizvodnje jajc.

Povpraševanje po jajcih se v času velike noči izrazito poveča.

Medtem se v Sloveniji bolezen zaenkrat pojavlja predvsem pri divjih pticah, v zadnjih letih vsako sezono jeseni in pozimi, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Izbruhe so imeli tudi v treh rejah perutnine, vendar je šlo za manjše reje, tako da neposrednega vpliva na preskrbo trga ni bilo.

Prihodnost širjenja bolezni pa je, kot pravijo na ministrstvu, izjemno težko in nehvaležno napovedati, a upajo, da bodo rejci dosledno izvajali vse predpisane ukrepe in da ne bo prišlo do ogrožanja preskrbe trga z jajci.

Na ministrstvu sicer poudarjajo, da o primerih bolezni redno obveščajo različne deležnike, kot so Veterinarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, večje rejce perutnine, lovske organizacije.

Primer cen v Združenih državah Amerike

Na vratih trgovin v ZDA so visele table, ki so kupce obveščale, da nimajo jajc.

Povprečna cena ducata jajc je tako februarja 2025 čez lužo znašala 5,19 evra in je samo v enem mesecu poskočila za 19,2 odstotka.

Najvišja cena, o kateri so poročali, je znašala sedem evrov za 12 jajc.

Razmere v ZDA so bile povezane predvsem z velikim upadom števila kokoši nesnic zaradi ptičje gripe, zato jih ni mogoče neposredno enačiti s položajem v Sloveniji, kjer pomanjkanja jajc zaenkrat ni.

Primerjava cen jajc v Sloveniji

A vse kaže, da tudi v Sloveniji cene jajc naraščajo.

Natančneje v Hoferju je v sredo, 16. aprila, deset kosov jajc iz hlevske reje velikosti L stalo 2,23 evra (v akciji 1,99 evra), velikosti M 1,99 evra, velikosti S 1,85 evra.

Jajca proste reje so na ta dan v Hoferju stala 0,38 evra na kos oziroma 3,80 evra za deset kosov.

V Lidlu je deset kosov jajc iz hlevske reje velikosti M v sredo stalo med 1,80 in dva evra, deset kosov jajc velikosti L 2,23 evra (po akcijski ceni 1,75 evra).

V Sparu je 16. aprila cena desetih jajc hlevske reje velikosti M stala 1,99 evra (v akciji 1,69 evra), velikosti L pa od 2,23 do 2,99 evra.

Cena desetih jajc na ljubljanski tržnici trenutno stane okoli 3,5 evra, na sto metrov oddaljenem jajcematu pa tri evre.

Primerjava velja za navedeni dan in navedena prodajna mesta, saj se lahko cene razlikujejo glede na trgovino, velikost jajc, način reje in akcijsko ponudbo.

Dolgoročno gibanje cen na tržnicah

Podatke o cenah jajc na tržnici imajo na uradu SURS od leta 2000 do leta 2023, z letom 2024 pa je bilo raziskovanje o prodaji kmetijskih pridelkov iz lastne pridelave na živilskih trgih ukinjeno, tako da podatki od 2024 niso več na razpolago.

Od leta 2000 do 2023 se je cena desetih konzumnih jajc dvignila za 1,90 evra.

Spremljanje trga jajc v Evropski uniji

V Evropski uniji je več kot 350 milijonov kokoši nesnic, ki vsako leto proizvedejo skoraj 6,7 milijona ton jajc.

EU proizvajalce jajc podpira s tržnimi standardi in občasno z nekaterimi ukrepi za podporo trgu.

Evropska komisija na mesečnih srečanjih Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov predstavlja tržne razmere v sektorju jajc.

EU spremlja trg jajc, da bi prepoznala nestabilnost na trgu, kmetom in predelovalcem zagotovila točne informacije o tržnih razmerah ter pomagala pri odločanju v zvezi z javno politiko.

Katere cene sporočajo države članice

Vsaka država članica EU mora vsako sredo najpozneje do 12.00 (po srednjeevropskem času) Komisiji predložiti veleprodajno ceno za 100 kg jajc razreda A iz baterijske reje (povprečje velikih in srednje velikih jajc).

Sporočajo se cene proizvodov v pakirnih centrih.

Pravila za pakirne centre, skladiščenje in prevoz

Nosilci dejavnosti morajo zagotavljati skladnost proizvodnje s tem pravilnikom.

Pravilnik predpisuje pogoje v zvezi s proizvodnjo in dajanjem na trg jajčnih izdelkov za neposredno prehrano ljudi ali za proizvodnjo živil.

Higienski pogoji

• skladiščih;
• opreme z vročo vodo;
• umivalnikih in straniščih na splakovanje;
• umivalnikih se ne sme odpirati z roko;
• za umivanje in razkuževanje rok in ročne brisače za enkratno uporabo;
• premičnih zabojnikov in rezervoarjev;
• jajčnih izdelkov;
• čiste delovne obleke in rokavice;
• v proizvodni obrat ni dovoljeno voditi živali.

Pipe se ne smejo odpirati z dlanjo ali rokami.

Oprema in prostori morajo biti čisti in v dobrem stanju, čiste pa je treba ponovno uporabiti, če so se umazali.

Zagotoviti je treba tudi razkuževanje vseh njihovih delov.

Predelava jajc in jajčnih izdelkov

Jajca je treba razbiti v prostoru iz točke 3(a) II.

Natrta jajca iz točke 2(b) IV.

Pri ravnanju z jajčno vsebino je treba preprečevati spreminjanje jajčne vsebine in zmanjševati možnost kontaminacije.

Jajčne izdelke je treba obdelati tako, da se bolj izogne kontaminaciji jajčne vsebine.

V drugih primerih se pasterizacija mora opravljati v prostoru, opisanem pod (b).

Jajčni izdelki se morajo dovolj dolgo obdelovati pri temperaturah, da se uničijo vsi prisotni patogeni organizmi.

Treba je neprekinjeno evidentirati temperaturo in podatke predložiti pristojnemu organu.

Jajčne izdelke je treba skladiščiti v skladiščnih prostorih iz 1. točke II.

Jajčne izdelke je treba hraniti pri takšnih temperaturah, da ostanejo varni in ustrezne kakovosti.

Med prevozom je treba ohranjati temperature iz 3. točke IX.

Označevanje jajčnih izdelkov

Jajčni izdelki morajo biti opremljeni z oznako iz poglavja XI Priloge.

Jajčni izdelki morajo biti označeni v skladu z zahtevami iz poglavja XI.

Vloga načina reje pri kakovosti jajca

Ko govorimo o jajcu kot živilu, je zadeva precej bolj kompleksna.

"Večina raziskav kaže, da sam način reje ne vpliva na sestavo jajca", pravi dr. Dušan Terčič, predavatelj na Oddelku za zootehniko ljubljanske Biotehniške fakultete.

Jajce je bogat vir hranil, sestavljeno iz rumenjaka, beljaka in lupine.

Beljak tvorijo pretežno vodna raztopina beljakovin, ogljikovih hidratov in mineralov, medtem ko rumenjak vsebuje predvsem maščobe in beljakovine.

Vsebuje kar 18 različnih mineralov in vitaminov.

Edini vitamin, ki ga v jajcu ne boste našli, je vitamin C.

Jajca in holesterol

Zaradi vsebnosti holesterola - eno jajce vsebuje približno dve tretjini priporočene dnevne vrednosti - se je pred časom začela gonja proti jajcem.

Nove raziskave so prinesle drugačna dognanja: holesterol iz jajc ne vpliva bistveno na raven holesterola v krvi pri večini zdravih ljudi, pojasnjuje dr. Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike, UKC Ljubljana.

Razlika med kokošjimi in drugimi užitnimi jajci

Ljudje jajca ptic uživamo že tisočletja.

Čeprav so najbolj razširjena kokošja, v kulinariki uporabljamo tudi račja, gosja, prepeličja in nojeva jajca.

Razlike so v razmerju beljaka in rumenjaka ter - najbolj očitno - v velikosti.

Martina Strmole se je iz mesta preselila na družinsko kmetijo in pred devetimi leti začela vzrejati prepelice.

"Mene včasih na tržnici sprašujejo, ali ima to jajce rumenjak - kot da je to nekaj drugega", pojasnjuje Strmole.

Razmerje med rumenjakom in beljakom pa je v korist rumenjaka, pravi.

Pet do šest prepeličjih jajc po teži ustreza enemu kokošjemu, od 20 do 25 kokošjih pa enemu nojevemu jajcu.

Na kmetiji nojev so se prejšnji mesec končno razveselili prvih letošnjih jajc.

Nojevke nesejo od marca do septembra, odvisno od vremenskih razmer.

Varnost in sledljivost v preskrbovalni verigi

Do okusnega in kakovostnega obroka na naših mizah vodi precej daljša pot, kot je le od najbližje trgovine do vašega doma.

V Skupini Panvita skrbimo, da je ta pot varna, sledljiva in nadzorovana, saj želimo našim kupcem ponuditi le najboljšo, zdravo in okusno domačo hrano.

Pridelujemo in predelujemo jo z velikim spoštovanjem do okolja, kateremu vračamo tisto, kar nam daje.

V času, ko globalni prehranski sistemi obvladujejo večji del ponudbe, je pomembno kot protiutež dati večji poudarek lokalnim preskrbnim verigam.

Ne samo z vidika obvladovanja kriznih situacij, ki bi jih prinesle prekinjene transportne poti, temveč tudi in predvsem z vidika ohranjanja raznolikosti, pestrosti, tradicije, izvirnosti, trajnostne naravnanosti in krepitve lokalne ekonomije.

V skupini Pivka - Delamaris z veseljem podpiramo projekt agrobiznisa, saj vzpodbuja podjetništvo in povezovanje.

Uspešni smo lahko le kot povezana skupnost.

To je naša skupna pot - povezovanje celotne verige vse od kmeta in ribiča, preko specializiranih živilskih obratov, do trgovskih polic - vedno vestno, strokovno in odgovorno.

Praktično branje oznak na embalaži

1. Najprej preverite kakovostno kategorijo, pri svežih jajcih je to kategorija A oziroma A sveža.
2. Nato preverite masni razred: XL, L, M ali S.
3. Na lupini poiščite kodo načina reje od 0 do 3.
4. Pri nakupu upoštevajte, da se cena razlikuje glede na velikost jajc, način reje, prodajno mesto in akcijsko ponudbo.
5. Pri uvoženih jajcih preverite označbe, ki omogočajo ugotavljanje izvora in skladnosti s tržnimi standardi.

Oznaka na jajcu tako hkrati pove, iz katerega načina reje jajce izhaja, medtem ko podatek o masnem razredu pove njegovo velikost, kakovostna kategorija pa namen in svežino proizvoda.

tags: #zakon #o #prodaji #kokosjih #jajc