Zmanjšuje se količina zamrznjene sladke vode

Sladka voda je voda, ki vsebuje malo raztopljenih soli, do 1 g/dm3. Celinske vode so tekoče ali stoječe površinske in podzemne vode na celini, na primer reke in jezera. Sladka voda je lahko v različnih agregatnih stanjih: kot tekoča voda, vodna para ali led.

Od skupne količine vode na Zemlji je 97,5 % slane vode, 2,5 % pa je sladke vode v različnih agregatnih stanjih. Velik del sladke vode je shranjen v zamrznjeni obliki, zato spremembe temperature, izostanek padavin, vroča poletja in taljenje ledenikov neposredno vplivajo na razpoložljivost vodnih zalog.

Kaj pomeni zamrznjena sladka voda

Zamrznjena sladka voda vključuje predvsem led in sneg, ledenike ter druge zaloge vode v trdnem agregatnem stanju. Ko se ta voda tali, prehaja v reke, jezera, podzemne vode in morja. Takšen prehod lahko začasno poveča količino vode v vodotokih, vendar hkrati zmanjšuje dolgoročne zaloge ledu in snega.

Po ocenah znanstvenikov, ki raziskujejo globalne oceanske spremembe, ki so posledica segrevanja planeta, se bo slanost Jadranskega morja postopoma zmanjševala, kar pomeni, da bo postajalo sladko. K temu največ prispeva segrevanje planeta in taljenje ledenikov v Alpah, kar povzroča povečanje vode v rekah, ki se stekajo v Jadransko morje.

Po besedah znanstvenikov se bo ta proces nadaljeval v naslednjih desetletjih, kar bo imelo velik vpliv na jadranski ekosistem. Morski organizmi, ki so prilagojeni na slano vodo, se bodo morali prilagoditi novim razmeram ali pa se bodo preselili v druga območja.

Vpliv podnebnih sprememb na vodne zaloge

Suša postaja vedno večji problem tudi v našem koščku sveta, saj se v Primorski regiji in predvsem v Italiji že mesece spopadajo s pomanjkanjem padavin.

»Iz študij o podnebnih spremembah vemo, da so v zadnjih desetletjih severne regije ob Alpah med zimami vse bolj suhe ter da je tudi spomladi manj dežja, medtem ko so temperature višje,« je povedal Massimiliano Pasqui, strokovnjak za podnebne spremembe pri italijanskem Nacionalnem raziskovalnem svetu.

Po podatkih italijanskega združenja kmetov Cia-Agricoltori bi se lahko proizvodnja koruze in soje letos zaradi suše zmanjšala za 50 odstotkov.

Strokovnjaki že leta opozarjajo na to, da zmanjkuje zalog pitne oziroma sladke vode, letos pa je tudi v obliki dežja ni nič kaj dosti.

Na manjše zaloge vode v vodonosnikih vplivajo izostanek padavin, vroča poletja, poletne nevihte in drugo.

Zakaj so vodonosniki ob majhnih zalogah bolj ranljivi

Kakovost podzemnih voda je poleg kemijskega odvisna tudi od količinskega stanja vode v vodonosniku. V času majhnih zalog vode v vodonosniku je ta veliko bolj občutljiv na onesnaženje kot v času obilnejših vodnih zalog.

Zlasti vodonosniki, ki so plitko pod površjem, so zelo občutljivi na lokalne vire onesnaženja. Voda ima samočistilno sposobnost, vendar jo je človek s svojimi dejavnostmi ponekod onesnažil že do te mere, da je ta močno zmanjšana.

Voda se v naravi sama očiščuje. V vodah, v katere odvajamo odpadno vodo živijo organizmi, ki izkoriščajo hranilne snovi v njej. Naravna samočistilna spodobnost vode je torej posledica delovanja teh organizmov, ki uporabljajo organske snovi kot hrano in jo s tem presnavljajo.

Kako poteka naravno samočiščenje vode

Intenzivnost samočiščenja vode je večja v tekočih kot v stoječih vodah. Na njo vplivajo hitrost toka, oblika rečnega korita, razmerje med rečno in odpadno vodo, temperatura in globina vode, jakost in trajanje osončenja ter velikost suspendiranih delcev.

Voda se čisti s fizikalnimi (redčenje, sedimentacija, filtracija in prezračevanje) in biokemičnimi procesi (kemične reakcije med raztopljenimi snovmi in presnovni procesi vodnih organizmov).

• Dotok delcev, ki z onesnaževanjem pridejo v vodo, upada zaradi premikanja vodne mase (večji kot je pretok vodotoka, večje je redčenje).
• Večji delci se usedajo na dno, manjši potujejo z vodo.
• Voda teče preko peska in drugih usedlin, ki delce prestrezajo.
• Bakterije, alge in glive presnavljajo v vodi raztopljene organske in anorganske snovi ali njihove najmanjše suspendirane delce.

Te snovi spremenijo v novo celično snov ali pa iz njih pridobivajo energijo ter izločajo vodo in ogljikov dioksid. Za ta proces potrebujejo kisik, ki ga odvzemajo iz vode.

Alge, ki vsebujejo klorofil lahko proizvajajo novo celično snov iz mineralnih snovi in pri tem podnevi izločajo kisik.

Vpliv temperature in hranilnih snovi

Če je voda obremenjena z rastlinskimi hranilnimi snovmi (evtrofna voda), kot sta na primer dušik ali fosfor, lahko sledi prekomerno razmnoževanje alg.

To lahko vodi v pomanjkanje kisika, saj se ta zaradi omejene topnosti le delno raztopi v vodi, ostanek pa uide v ozračje. Poleg tega se pri višjih temperaturah raztopi manj kisika.

Praživali, bakterije in alge se hranijo delno z raztopljenimi organskimi snovmi. Raki, polži in črvi se prehranjujejo z neraztopljenimi, usedlimi ali suspendiranimi snovmi, prehranjujejo pa se tudi s praživalmi.

Umetna onesnaževala te mikroorganizme uničujejo s tem pa se zmanjša samočistilna sposobnost vode. Na jakost samočiščenja pa ne vpliva le prisotnost mikroorganizmov, temveč tudi oblikovanost rečne struge.

Led, zmrzovanje in značilnosti vode

Na včerajšnji najbolj mrzel dan v zadnjih letih smo v mrazišču Retje v Loškem Potoku pri -28 stopinjah Celzija izvedli poskus z vročo vodo, ki ob tako nizkih temperaturah zraka zmrzne prej kot hladna.

Če bi v zrak vrgli hladno vodo, bi se z njo le polili, medtem ko se vroča voda v hipu spremeni v ledene kristalčke ter ustvari spektakularen prizor.

Ključ do razlage pojava se skriva v obnašanju vroče vode, ko pride v stik z zelo mrzlim zrakom. Ko vročo vodo vržemo v zrak, se ta razbije na nešteto drobnih kapljic. Drobne kapljice lahko toploto okolici oddajo izjemno hitro.

Del vode se ob metu v zrak spremeni v vodno paro. S tem se skupna količina tekoče vode zmanjša, hkrati pa izhlapevanje odnese veliko toplote. Ko se vodna para sreča z zelo hladnim zrakom, se takoj zgosti in spremeni v drobne ledene kristale.

Če bi v enakih razmerah v zrak vrgli hladno vodo, bi bil učinek precej manj izrazit. Kapljice bi bile večje, izhlapevanje šibkejše, voda pa bi se ohlajala počasneje.

Sladka voda in celinske vode

Izraz sladka voda se nam zdi zavajajoč, saj v njih ni mogoče najti sladkorjev. Celinske vode (kar je alternativni izraz za sladke vode) praktično v enaki meri kot morje (slana voda), vsebujejo sol, le da je v primerjavi s celinskimi vodami koncentracija soli v morski vodi večja.

Najprej je treba poudariti, da je sladka voda ustaljen termin. Najdemo ga v Geografskem terminološkem slovarju z definicijo 'voda, ki vsebuje malo raztopljenih soli, do 1 g/dm3'.

Slana voda, ki jo prav tako omenjate, je v istem slovarju pojasnjena kot 'voda, ki vsebuje več kot 24,69 g raztopljenih soli na dm3 in zamrzne pri največji gostoti'.

Očitno je bilo poimenovanje sladka voda motivirano glede na slano vodo (kot njeno nasprotje) in ne glede na dejansko vsebnost snovi v njej.

Terminološka intervencija v tem primeru ni smiselna, saj je termin v rabi že zelo dolgo (najdemo ga že leta 1848 v Kmetijskih in rokodelskih novicah, str. 8) in o njegovi ustaljenosti v znanosti, in tudi sicer, ni nobenega dvoma.

Poimenovanje uporablja npr. Agencija RS za okolje (Kakovost voda v Sloveniji, str. 44), prav tako je termin vključen v osnovno geografsko terminologijo, s katero naj bi se seznanili dijaki (gl. učbenik GEOGRAFIJA 1).

Zamenjava termina sladka voda bi povzročila zmedo na več različnih področjih, saj je poimenovanje tega pojma vplivalo na številna druga poimenovanja, npr. sladkovodno jezero, sladkovodne alge, sladkovodne ribe, sladkovodno ribištvo.

Tudi termin celinske vode je ustaljen. V Urbanističnem terminološkem slovarju ima definicijo 'tekoče ali stoječe površinske in podzemne vode na celini, npr. reke, jezera'.

Ob pregledu definicij za termina sladka voda in celinske vode sinonimnega razmerja, ki ga navajate, ne moremo potrditi. Sladka voda označuje vodo glede na vsebnost soli in je definirana v razmerju do slane vode, celinske vode pa označujejo vode glede na njihov geografski položaj in obliko.

Na vsebino pojma ne moremo vedno sklepati iz termina, ki ga označuje, zato se z vami ne strinjamo, da sta termina sladka voda in celinske vode zavajajoča.

Razsoljevanje kot vir dodatne vode

Tako rekoč pred nosom pa ležijo ogromne količine vode, pri kateri je edina težava ta, da je slana.

Obstajata dva glavna načina, kako lahko to storimo. Prva tehnika vključuje vretje, ki vodo spremeni v paro, sol pa izloči. Po drugi strani pa lahko morsko vodo spustimo skozi posebne filtre, ki zajamejo sol, vodo pa spustijo skozi.

Ta način je modernejši, imenujemo pa ga reverzna osmoza. Voda, pridobljena na takšen način, je popolnoma varna za pitje. V objektih za razsoljevanje navadno vodi dodajo minerale, s katerimi dosežejo tisti okus, ki smo ga vajeni pri vodi iz pipe.

»Razsoljevanje je lahko trajnosten način za obnovitev našega vodnega kroga,« so pred dvema letoma zapisali avtorji študije, ki jo je podprla Evropska komisija in ki se zavzema za širšo uporabo te tehnologije po vsem svetu v sodelovanju s prizadevanji za zmanjšanje njegovega vpliva na okolje.

Razsoljevanje se že desetletja uporablja v delih sveta, bogatih z energijo in revnih s sladko vodo.

Primer obrata Sorek

Obrat za razsoljevanje Sorek, ki se nahaja v bližini Tel Aviva v Izraelu, je začel delovati oktobra 2013 z zmogljivostjo procesiranja morske vode 624.000 kubičnih metrov na dan, zaradi česar je največji obrat za razsoljevanje morske vode na svetu.

Tudi v sami Italiji so prepoznali potrebo po razsoljevanju vode.

Omejitve razsoljevanja

Na žalost pa tudi tehnologija razsoljevanja ni tako dobra, kot izgleda na prvi pogled.

Za ta proces je potrebna ogromna količina energije. Poleg tega lahko črpanje slane vode iz morij in oceanov pomeni nevarnost za ribe in druga živa bitja, ki se lahko ujamejo v cevi.

Ob razsoljevanju nastanejo tudi »odpadki« v obliki slanice, ki lahko ob nepravilnem odlaganju nazaj v morje prav tako pomeni nevarnost tako za morsko življenje kot kakovost vode.

»Negativne učinke razsoljevanja je mogoče učinkovito nadzorovati,« so ob tem prepričani avtorji raziskave.

»Energetsko učinkovit proces razsoljevanja je pripravljen za izkoriščanje obnovljivih virov energije na vse bolj konkurenčne načine, tako da postane ogljično nevtralen.

Vsa ta dodatna infrastruktura, tehnologija in procesi pa pripeljejo tudi do višje cene. Proces reverzne osmoze je drag, ker zahteva veliko električne energije za potiskanje vode skozi filter. Drago je tudi prečiščevanje vode in zamenjava filtrov.

Napredek v tehnologiji reverzne osmoze je že zdaj stroške razsoljevanja približal drugim procesom pridobivanja vode.

Pravzaprav so leta 2019 na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki za en kubični meter razsoljene vode plačevali po 0,40 dolarja, je za Global Water Intelligence zapisal Christopher Gasson.

Pri velikih obratih stroški energije predstavljajo 30-40 odstotkov skupne cene vode, oprema in konstrukcija pa približno četrtino.

Možne spremembe Jadranskega morja

Slanost Jadranskega morja se bo postopoma zmanjševala, kar pomeni, da bo postajalo sladko. K temu največ prispeva segrevanje planeta in taljenje ledenikov v Alpah, kar povzroča povečanje vode v rekah, ki se stekajo v Jadransko morje.

»V tem trenutku je težko natančno napovedati, katere ribe se bodo preselile iz Jadranskega morja, če bo postalo sladko, saj je to odvisno od hitrosti spremembe in sposobnosti prilagoditve posameznih vrst.

»Pričakujemo, da se bodo sladkemu Jadranu bolje prilagodile vrste, ki že živijo v mešanicah sladke in slane vode, kot so brancin, ciplji in jegulje.

Tudi orade so znane po prilagodljivosti in morda se bodo lahko sčasoma prilagodile spremembam slanosti.

Na vprašanje, ali bi se lahko v Jadranu naselile sladkovodne ribe, ki jih zdaj zaradi slane morske vode ni, Bianchi omenja krape, some, tudi ščuke in postrvi.

Te ribe so prilagojene življenju v sladki vodi in imajo mehanizme za uravnavanje ravni soli v telesu.

Slovenska vlada bo za zdaj spreminjanje Jadranskega morja spremljala v okviru obstoječega monitoringa morskega okolja, znotraj katerega bodo vzpostavili poseben mehanizem za spremljanje povečanega vpliva sladke vode na biodiverziteto Jadrana.

tags: #zmanjsuje #se #kolicina #zamrznjene #sladke #vode