Azijska začimba pekočega okusa kot sestavina karija

Beseda kari oziroma curry označuje dvoje: s tem izrazom imenujemo tako mešanico začimb kot jed. Kari je skupno ime za precej raznoliko skupino jedi, ki se razlikujejo tako po živilih, ki jo sestavljajo, kot tudi po uporabljenih začimbah.

Skupno vsem curryjem pa je to, da so začinjeni s pestro mešanico začimb ter da so bolj ali manj tekoči, lahko so omake ali pa samostojne jedi. Prav pekoča azijska začimba, predvsem čili, je ena od sestavin, ki kariju daje značilen izrazit okus.

Kaj pomeni izraz kari oziroma curry?

Izraz curry je tamilska beseda za omako. Beseda kari oziroma curry označuje dvoje, s tem izrazom imenujemo tako mešanico začimb kot jed.

Izraz curry za to jed izhaja iz tamilske besede kuri, ki pomeni omako začinjeno z listi drevesa curry (Murraya koenigii). V drugih delih Indije in drugje po svetu pa se te začimbe praktično ne uporablja.

V mešanici začimb, ki je podobna indijski začimbni mešanici garam masala, največkrat prevladuje kurkuma, ki da karijevemu prahu tudi značilen rumenkast odtenek. Zraven so še drugi okusi, denimo koriander, cimet, kumin oziroma indijska kumina, poper, ingver, kardamom, tudi grško seno in čili.

Kari, curry, pa je tudi izraz za jed, kajti ta beseda v tamilščini označuje omako oziroma dodatek k rižu.

Kako se je kari razširil po svetu?

Jed, ki jo poznamo pod imenom »kari« oziroma »curry«, ima dolgo in zanimivo zgodovino. Čeprav njena priprava izvira iz Indijskega polotoka, je jed doma tudi na Fidžiju, Japonskem, v Singapurju, Južni Afriki, na Jamajki, v Gvajani in seveda v Združenem kraljestvu.

Dandanes jed z imenom »kari« poznajo po skoraj vsem svetu, razen - kako ironično - v Indiji. Tam namreč jedi s tem imenom nimajo, beseda, ki spominja na kari, pa v bistvu pomeni omako.

Zgodovina karija, kot ga danes poznamo, sega v obdobje kolonizacije. Ko so Portugalci prvi prispeli na obalo Indije, so tam spoznali pikantno jed, zgoščeno s kokosovim mlekom. Ker niso imeli primerne besede, s katero bi jo opisali, so jo poimenovali karel - besedo so izpeljali iz tamilske besede khari oziroma karil.

Beseda naj bi v tamilščini pomenila nekaj v smislu »grizti« ali »začinjena omaka«. Dva različna pomena besede sta zato, ker jezik razlikuje dva soglasnika »r«, zato bi lahko Portugalci poimenovanje izpeljali iz dveh različnih besed.

Sčasoma so nad indijskim polotokom prevladali Britanci, ki so portugalsko izpeljanko »karel« napačno izgovarjali in kar naenkrat je nastal »curry« oziroma kari.

Britanci so bili nad novimi okusi navdušeni in kari je hitro našel svoje mesto v britanskih domovih. Do sredine 19. stoletja so skoraj vse britanske kuharske knjige vsebovale recepte za kari.

Britanci so kmalu začeli izdelovati kari mešanico začimb in jo prodajati po vsem svetu. Ta temno rumeni prah so nosili s seboj povsod, kamor so prišli.

Da se je kari udomačil na Japonskem, gredo prav tako zasluge Britancem. Kare raisu, fonetični približek iz angleškega »curry rice«, je postala zelo priljubljena jed najprej pri japonski vojski, ki je v tej jedi videla dober način za popestritev mesnih jedi.

Jed je tako v času cesarja Meidžija postala standardna ponudba v vojaški kuhinji. Prek Britancev je kari postopoma prišel tudi nazaj »domov«, v Indijo.

Tam sicer besede kari ne uporabljajo za okus, sestavino ali generični izraz za mešanico začimb - za to imajo drugo poimenovanje »masala«. Namesto za začimbe se je izraz kari v Indiji prijel za omake ali jedi s polivko.

Kari ni ena sama začimba

Gre za mešanico večih različnih začimbnih okusov. Težko bi našli drugo začimbno mešanico, ki bi bila tako zapletena kot curry mešanica.

Poznamo nešteto različnih curry mešanic. Najpogosteje je med njimi kurkuma, ki večini tudi daje specifično rumenooranžno barvo.

V kariju so lahko še komarček, klinčki, cimet, kardamom, žafran, muškatni orešček in številne druge začimbe. Čeprav azijski kuharji ne uporabljajo curryja v prahu, marveč mešajo začimbe za vsak recept posebej, prodajajo po svetu več vrst curry mešanic.

Nekatere so bolj pekoče, druge bolj mile. Podobno kot začimbna mešanica se tudi jedi s tem imenom delijo na blage in pekoče.

Najpogostejše sestavine karijevih mešanic

Čili kot azijska začimba pekočega okusa

Čili predstavlja osnovo azijske kuhinje. Tako zelene kot rdeče čilije prodajajo na tržnicah, najdemo pa jih cele ali zmlete.

Čili paprike so dolge največ 10 cm, rumene, oranžne ali rdeče barve. Več kot desetkrat so bolj pekoče kot navadna pekoča paprika.

Čili je pomembna sestavina mehiškega fižola z mesom - chilli con carne - ter sestavni del vseh pekočih pikantnih omak, kot so curry, tabasco omaka in mehiške salsa omake.

V azijski kulinariki so kosmiči čilija pogosto uporabljeni v kombinaciji s čilijevim oljem. Med najbolj priljubljene jedi s čilijem sodijo japonske kozice v čili omaki Ebi, singapurska čili rakovica in tajski sladki čili piščanec.

Za sečuansko in večino drugih različic kitajske kuhinje je značilna uporaba celih čilijev, medtem ko Korejci v svojih receptih pogosteje uporabljajo čilijeve kosmiče in posušen čili v prahu.

Čili se v kariju uporablja glede na želeno stopnjo pekočine. Nekatere mešanice so ostre in zelo pekoče, druge pa so blažje ter primernejše za tiste, ki želijo predvsem aromatičen okus brez izrazitega žarenja.

Za izboljšanje okusa je zadostna že mala količina kajenskega popra. Pridobivajo ga iz fino mletih feferonov, pekoč okus pa imajo paprike zaradi posebne sestavine, imenovane kapsaicin.

Začinjanje živil in pripravljenih jedi z malo kajenskega popra lahko pomaga tistim, ki želijo shujšati in nadzorovati željo po hrani.

Vzgoja čilija iz semena

Ne glede na to, ali imate seme neverjetno pekočega čilija, kot je Carolina Reaper, ali blag čili, kot sta jalapeno in habanero, ali »samo« semena paprik, boste za to, da bodo semena čilija in paprike kalila, potrebovali toploto.

Na splošno je optimalna temperatura med 25 in 30 stopinjami. Če semena ne kalijo ali pa kalijo slabo, je to morda posledica nizke temperature.

Kurkuma daje kariju barvo in značilen okus

Kurkuma je še ena izmed bistvenih azijskih začimb, ki poleg okusa jedi dodajo tudi intenzivno rumeno ali oranžno barvo.

Tradicionalna indijska začimba kurkuma je pridobljena z mletjem kuhane in nato posušene korenine. Ima grenak in svež, rahlo pekoč okus, ki spominja na ingver.

Začimba, ki raste kot gomolj, ima rahlo grenak, zemeljski okus, podoben gorčičnim semenom. Izhaja iz iste družine kot ingver, kar lahko sklepamo že po videzu.

Pri nas jo najpogosteje najdemo posušeno in zmleto v prah, sicer pa jo lahko uživamo tudi svežo. Slednja ima nekoliko blažji okus od posušene.

Kurkuma se uporablja kot sestavni del začimbne mešanice curry. Samostojno se dodaja številnim jedem: omakam, jedem z rižem, kuhani zelenjavi, piščančji pašteti, enolončnicam, prosu in krompirju.

Kurkuma se uporablja v različnih tajskih jedeh, kot sta tajski rumeni kari in piščanec s kurkumo na žaru, imenovan Ayam Panggang Kunyit.

Kurkuma pa ni le začimba, ki jedi doda okus in barvo, ampak je znana tudi po svojih zdravilnih učinkih. Ima močne protivnetne, protibakterijske in protivirusne lastnosti.

Kurkuma ima močne antioksidativne lastnosti, ki pomagajo v boju proti prostim radikalom in oksidativnemu stresu v telesu. Je izjemna začimba s potencialnimi koristmi za zdravje, ki jih raziskave vedno bolj potrjujejo.

Kako vzgojiti kurkumo doma?

Potrebujete večjo sočno in napeto korenino kurkume, ki jo lahko kupite v bolje založenih prodajalnah, ter več lončkov s premerom okoli 20 cm.

Korenino, ki na prvi pogled spominja na ingver, prelomite na več manjših koščkov ter vsakega položite v en lonček z zemljo, tako da bo košček korenine zakopan približno 2 cm globoko.

Zemlja naj bo vlažna, zato jo ves čas vlažite, vendar ne pretiravajte, da ne bo koreninica zgnila. Dodate lahko tudi nekaj gnojila, da bo imela več hranil in bo bolje pognala.

Ingver, česen in druge aromatične sestavine

Ingver je korenina, sorodna kurkumi, ki je priljubljena tako zaradi svoje kulinarične vsestranskosti kot tudi zaradi pozitivnih učinkov na telo, saj je bogat vir antioksidantov in ima močne protivnetne lastnosti.

Precej razširjen in poznan je tudi pri nas, kupimo pa ga lahko v skoraj vsaki malo večji trgovini ali na tržnici.

Aroma svežega ingverja je nenadomestljiva, vseeno pa se v azijski kulinariki povečini uporablja v suhi obliki. Poleg česna je ingver ena glavnih sestavin, iz katerih pripravljajo omake in paste, tako za okus kot konsistenco.

Ingver je precej intenzivnega, pekočega okusa, dobro pa se veže z muškatnim oreščkom in cimetom.

V trgovinah ga ponujajo kot svežo korenino, suho korenino ali prah sušenega ingverja. Svežo korenino olupimo, nato naribamo ali nasekljamo na koščke pri pripravi jedi iz korenja, buč in sladkega krompirja, lahko pa jo vložimo tudi k zelenjavi.

Razmnoževanja ingverja se lahko lotite na dva načina. Eden je, da korenike oziroma rizome, še preden začnejo poganjati, najprej razrežete, in sicer tako, da je na vsakem delu rizoma od tri do pet spečih brstov.

Preden jih posadite, nekaj dni počakajte, da se sveže rane nekoliko zasušijo, saj v nasprotnem primeru v zemlji lahko pride do okužbe. V tem primeru ne morete vedeti, koliko brstov bo dejansko pognalo, in preden boste prve poganjke sploh opazili, lahko preteče nekaj tednov.

Lahko pa uberete drugo pot. Počakajte, da na koreniki najprej poženejo brsti oziroma tako imenovane speče oči, in šele nato ingver posadite.

Druge začimbe, ki se pojavljajo v kariju

Kardamom sodi v družino ingverja, danes pa je najbolj prisoten v indijski kuhinji. Ta pekoča začimba z okusom limone je pogosta sestavina azijskih začimbnih mešanic.

Cejlonski cimet je notranja skorja rastline, podobne lovorju, Cinnamomum verum, ki raste na Šrilanki. Cejlonski cimet v prahu ima močan okus in je zelo aromatičen ter je ena izmed sestavin karija v prahu, ki ga dodajajo številnim slanim jedem indijske kuhinje.

Zvezdasti janež je pravzaprav strok, v katerem se skrivajo semena - v vsakem od običajno osmih krakov zvezde po eno seme. Raste na grmu, ki izvira iz jugozahodne Kitajske.

Užitna so tako semena kot cel strok, jedi pa daje sladek, močan okus po janežu. Kupimo ga lahko celega ali v mleti obliki.

Znan je kot ena od začimb v kitajski različici »five spice« in odlično dopolnjuje mesne jedi s piščancem, račko, govedino ali svinjino. Poleg kitajske kulinarike je široko uporaben tudi v drugih azijskih kuhinjah.

Tajska bazilika izvira iz jugovzhodne Azije. V osnovi je ostrega okusa, nekoliko pikantna in spominja na mešanico janeža in sladkega korena.

Je živahen, nenadomestljiv dodatek v mnogih azijskih jedeh. Na Tajskem jo boste našli v praktično vseh vrstah jedi, od solat do karijev ter celo ocvrtega krompirja.

Maqaw Pepper, mountain pepper oziroma gorski poper, je aromatičen dodatek k različnim tajvanskim jedem. Poprova zrna jedi dodajo svežo citrusno aromo in nekaj pikantnega okusa.

Po okusu spominjajo na mešanico limone, svežega ingverja in črnega popra. Ker je močnejšega okusa, je Maqaw Pepper lahko dobra alternativa črnemu popru v omaki, če želite jedi povzdigniti okus.

Harissa je ena najbolj priljubljenih začimb severnoafriške kuhinje, ki vsebuje pikantne in nekoliko orientalske note. Tudi mešanice, kot je Ras el Hanout, veljajo za različice karija.

Različne vrste karija

Curry pripravljajo v vsej južni in jugovzhodni Aziji: v Indiji, na Tajskem, v Malaju, Nepalu, Šrilanki, Pakistanu, Indoneziji, Maleziji, Kitajskem in celo na Japonskem.

Poznamo pa tudi zeleni in rdeči curry. Čeprav se ti curryji med seboj razlikujejo, imajo nekatere skupne sestavine.

Indijski curryji vsebujejo ponavadi cimet, ingver, poper, čili, nageljnove žbice, česen, kardamom, koriander, kumino, pogosto tudi triplat, kurkumo in liste grmička curry.

V curryjih iz Šrilanke in dežel jugovzhodne Azije pa so cimet, poper, čili, koriander, kardamom, muškatni orešček, kurkuma, gorčica, kumina, žafran, janež, listi curry, česen, čebula in ribja omaka.

Vendar se med seboj tudi sicer pogosto razlikujejo. Vsaka regija v Indiji in celo vsak kraj in vsaka družina pripravlja svoj značilen curry.

Indijski kari

Indijski kari je lahko mesna, zelenjavna ali mešana omaka. Pri zelenjavi ni nobenih omejitev, lahko vsebuje le eno zelenjavo ali pa pestro mešanico.

V Indiji je brezmesna hrana zelo razširjena, zato so njihove jedi odlično izhodišče za vegansko prehranjevanje, le še mlečne izdelke in jajca moramo izpustiti.

Zelenjavo lahko na primer kombiniramo z lečo, rdečo peso, cvetačo, korenjem in jajčevci. Zelenjavni curryji so lahko pripravljeni z lečo.

Ena najbolj znanih tovrstnih jedi je tikka masala, ki velja za daleč najbolj priljubljen kari v Veliki Britaniji.

Tajski zeleni in rdeči kari

Eksotična nota zelenega currya sta zagotovo kokos in mango. Uporablja se predvsem za kuhanje v voku in za druge curry jedi.

Omaka je lahko osnovana na kokosovem mleku, jogurtu ali jušni osnovi. Zeleni in rdeči kari se razlikujeta predvsem po uporabljeni kombinaciji čilija, zelišč in drugih aromatičnih sestavin.

Suhi in mokri kari

Kari se deli tudi na tako imenovani »suhi« ali »mokri«. Razlika je seveda v količini tekočine.

Pri mokrem kariju je omaka pomemben del jedi, pri suhem pa sestavine ostanejo bolj obdane z začimbami in imajo manj tekočine.

Kako pripravimo kari?

Kari lahko pripravimo iz mesa, perutnine, rib, školjk ali zelenjave. Omaka je lahko na osnovi jogurta ali smetane, kokosovega mleka, jušne osnove ali paradižnikove mezge.

Pri pripravi pogosto najprej popražimo začimbe, dodamo meso in zelenjavo. Za curry jedi je značilno, da lahko začimbe dodajamo v različnih fazah priprave, lahko jih damo že na začetku med praženjem, v nadaljevanju med kuhanjem ali čisto na koncu.

Vse to vpliva na okus končne jedi. Smetanova omaka s curryem je lahko pripravljena tako, da najprej popražimo začimbe, dodamo meso in zelenjavo, nato pa omako zgostimo s smetano.

Enostaven piščančji kari

Sestavine

• 2 žlici ekstra deviškega olivnega olja
• 1 srednje velika čebula
• 1 kg piščančjih prsi brez kosti in kože
• 3 stroki česna
• 1 žlica zmletega ali zmečkanega ingverja
• 1 čajna žlička rdeče paprike
• po želji ščepec čilija oziroma pekoče paprike
• 1 čajna žlička kurkume
• 1 čajna žlička koriandra
• ½ čajne žličke mletega kumina
• 1 pločevinka (450 ml) sesekljanega paradižnika ali paradižnikove mezge
• 3 dl jušne osnove, zelenjavne ali piščančje
• 150 ml smetane, po želji grški jogurt ali kokosovo mleko
• sol in poper
• žlica sesekljanega svežega koriandra

Priprava

Čebulo nasekljamo, piščanca razrežemo na večje koščke. V velikem loncu na srednjem ognju segrejemo olje, na katerem čebulo pražimo tako dolgo, da se zmehča - približno pet minut.

Ves čas praženja čebulo mešamo, po potrebi dolijemo žlico vode, da se ne prime dna posode.

Ko čebula postaja že skoraj rjava, dodamo začimbe, razen popra in soli - ingver, papriko, kurkumo, koriander, kumino in sesekljani česen.

Če se mešanica začne preveč prijemati dna, dodamo žlico vode. Čebulo z začimbami mešamo kakšno minuto, nato dodamo paradižnik, sol in poper ter kuhamo še kakšnih pet minut.

V omako dodamo piščančje kose in večkrat premešamo, da se piščanec pokuha z vseh strani. Nato prilijemo jušno osnovo, posodo pokrijemo in kuhamo še kakšnih 10-15 minut, da se piščanec povsem skuha, omaka pa zgosti.

Ko lahko piščanca brez napora s kuhalnico presekamo na pol, je skuhan. V omako na koncu po želji vmešamo še kokosovo mleko, jogurt ali smetano. To bo nekoliko ublažilo pikantnost jedi.

Piščančji kari je končan, ko je omaka lepo zgoščena in ne preveč tekoča. Na koncu ga potresemo s svežim nasekljanim koriandrom.

Kokos v karijevih omakah

Pogosta sestavina karija je tudi kokosova voda, kokosovo mleko ali kokosova smetana.

Kokosova voda je prozorna, rahlo belkasta tekočina, ki je naravno prisotna v notranjosti kokosovega oreha. Vsebuje do 3 % sladkorja in skoraj nič maščobe, 0,2 %.

Kokosovo mleko je bela tekočina, ki jo pridobimo iz kokosove moke, torej iz naribane kokosove pulpe, in vsebuje 5 do 10 % maščobe.

Naribano kokosovo pulpo namočimo v vroči vodi, dobro premeljemo in nato s precejanjem odstranimo neraztopljene koščke kokosa.

Če kokosovo mleko pustimo nekaj časa stati, se na vrhu nabere plast kokosove smetane, ki vsebuje okoli 25 % maščobe.

Naj tukaj omenimo še kokosovo olje oziroma kokosovo mast. To lahko pridobimo iz kokosove smetane ali neposredno iz kokosove moke in je 100 % maščoba.

Pri temperaturi nad 24 stopinj je tekoča in jo imenujemo olje, pri nižji temperaturi pa se strdi in jo imenujemo mast.

Vsebuje predvsem nasičene maščobne kisline, zaradi česar je zelo temperaturno stabilna in primerna za cvrtje. Po drugi strani pa je zaradi visoke vsebnosti nasičenih maščobnih kislin kokosova mast manj primerna za zdravje.

Primer zelenjavnega karija s kokosom

Za curry smo se najprej lotili priprave kokosovega mleka. Uporabili smo drobno naribano kokosovo pulpo, ki jo v trgovinah kupimo pod imenom kokosova moka, čeprav ne gre za pravo, v prah zmleto moko.

To kokosovo pulpo smo prelili z vrelo vodo. Za 40 g kokosa smo uporabili približno 2 dl vode in jo dobro premešali s paličnim mešalnikom.

Še bolje bi bilo, če bi uporabili mešalnik za smoothie, ki pa ga nismo imeli. Za pravo kokosovo mleko bi bilo potrebno nastalo zmes še precediti, mi pa smo se odločili, da ga bomo v curry dodali kar skupaj s koščki kokosa.

Nato smo na segretem kokosovem olju prepražili zelenjavo, ki smo jo dodajali v naslednjem vrstnem redu: čebula, jajčevec, brokoli, paprika.

Česen in papriko smo dodali neposredno na vročo kokosovo mast, kurkumo in kumin pa med kuhanjem.

S čim postrežemo kari?

Kari najpogosteje postrežemo z rižem. Teknil bo tudi s ploščatimi kruhki.

Omako lahko pripravimo kot samostojno jed ali kot prilogo mesu, perutnini, ribam, školjkam oziroma zelenjavi.

Primerna osnova so tudi leča, čičerika, krompir, paradižnik, cvetača, korenje, brokoli, jajčevec in paprika.

Kremne in druge zelenjavne juhe lahko obogatimo s curry mešanico. Juho smo naredili tako, da smo na segretem olju spražili zelenjavo, posolili, začinili, dodali vodo, skuhali in nato s paličnim mešalnikom spasirali.

Kakovost karijeve mešanice

Curryji v prahu, ki jih kupujemo v trgovinah, so dostikrat slabe kvalitete. Najboljše dobivamo iz Indije.

Za domačo pripravo lahko sestavine popečemo na suho, nato jih ohladimo in zmeljemo v mešalniku, da dobimo prašek.

Curryjeve paste imajo podobno funkcijo kot curryjevi praški in nekoliko drugačne sestavine. Paste so pogosto uporabne pri pripravi omak, jedi iz voka in drugih jedi, pri katerih želimo začimbe enakomerno vmešati v tekočo osnovo.

BAM spices smo ustvarili z željo po tem, da vam ponudimo začimbne mešanice vrhunske kvalitete. Vaše slane in sladke jedi naj od zdaj naprej dišijo po prefinjenih okusih začimb. Postanite mojster ali mojstrica ustvarjanja vrhunskih obrokov!

Kari v sodobni evropski kuhinji

V Evropi boste težko našli mesto, kjer ni indijske, kitajske ali japonske restavracije.

Kar mnogi zgodovinarji in ljubitelji kulinarike pripisujejo Svilni poti, po kateri so se v preteklosti prenašale različne dobrine iz Kitajske in Indije prek Bližnjega vzhoda do Evrope.

Predvsem so tako v Evropo prihajale svila in različne začimbe. V srednjem veku so bile začimbe izjemno pomembne za razvoj evropske kulinarike takratnega časa.

Cimet, ingver, kardamom in črni poper so se tako prvič znašli v mnogih kuhinjah starega kontinenta. Azijska kuhinja pa se je v Evropi zares »prijela« šele z začetkom 21. stoletja.

Podatki Euromonitorja kažejo, da se je od leta 1999 obisk različnih azijskih restavracij povečal za več kot petkrat.

Azijske jedi pogosto vsebujejo svežo zelenjavo, rezance in vir beljakovin, praviloma meso, vse skupaj pripravljeno na dokaj zdrav način.

Kulinarika, ki izhaja iz vzhodne in jugovzhodne Azije, poleg različnih vrst riža uporablja predvsem ingver, česen, limonino travo, sezamova semena, čili, sojo in tofu.

Največkrat se sestavine popražijo, dušijo ali cvrejo. V primerjavi z azijsko kuhinjo se v evropski kuhinji porabi precej več mesa in živalskih maščob.

Razlikujejo se tudi načini serviranja hrane. Medtem ko se azijska hrana praviloma servira na večjem številu manjših krožnikov ali posodic, se jedi v Evropi večkrat postrežejo na enem krožniku, vsaj ko govorimo o glavni jedi.

Precejšnja razlika je tudi v načinu pripravljanja omak, kar v dobršni meri narekuje okus jedi. Azijska kuhinja pogosto uporablja nasprotujoče si okuse, ki se dopolnjujejo v eni jedi.

Restavracije in avtentični okusi

Omake smatramo za enega najbolj pomembnih kazalnikov kvalitete, kar v primeru azijske kuhinje velja še toliko bolj.

Ravno omake so tisto, po čemer Chutys zares izstopa. Medtem ko velika večina azijskih restavracij omake kupuje v specializiranih kulinaričnih trgovinah, jih v Chutys že od samega začetka v letu 2013 pripravljajo sami.

Omake so tako vedno po skrbno varovanih receptih pripravljene iz sveže zelenjave in svežih začimb.

Navkljub temu, da Chutys danes najdete v več slovenskih mestih in na več lokacijah v Ljubljani, vam toplo priporočamo obisk njihove osrednje restavracije na Slovenski cesti.

Ljubljanska Shambala posveča veliko pozornosti izbiri svežih azijskih zelišč ter kakovosti vseh sestavin, saj želijo gostom ponuditi avtentičnost azijskih okusov in ne le kompromisov.

V Shambali se radi pohvalijo, da pripravijo najboljši tajski curry v Ljubljani. Izjemno dober je tudi curry v Chutys. Težko bi izbrali najboljšega, saj gre za stvar okusa.

tags: #azijska #zacimba #pekocega #okusa #sestavina #karija