V Sloveniji je nezakonito ulovljenih ali ubitih med 11.000 in 50.000 osebki ptic na leto, ocenjujejo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), v katerem so izdali poročilo o obdobju med letoma 2000 in 2018.
Nezakonit lov na ptice je povezan tudi s preprodajo mesa, črnim trgom in tihotapljenjem čez Slovenijo. Posebej izpostavljena je zahodna Slovenija, kjer ulov pogosto konča na italijanskem trgu, del nezakonito ujetih ptic pa je namenjen tudi elitnim restavracijam.
Obseg nezakonitega lova na ptice
Doslej so domnevali, da je Slovenija nekakšna oaza, kjer so ptice varne pred nezakonitim ubijanjem, zlasti v primerjavi z Italijo in balkanskimi državami, a so se motili.
»Po šestih mesecih zbiranja podatkov smo ugotovili, da je kriminala nad pticami tudi pri nas bistveno več, kot smo verjeli doslej,« so izpostavili v društvu.
Med njimi so ptice, uvrščene na rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk ali v kategorije kritično in močno ogroženih vrst, ranljive vrste in vrste blizu ogroženosti.
Nenatančne ocene z velikim razponom so posledica pomanjkanja podatkov in nepopolnega poznavanja problematike.
| Način nezakonitega ubijanja | Ocenjeno število ptic na leto |
|---|---|
| Strelno orožje | med 3000 in 25.000 |
| Pasti in druge metode | med 8000 in 25.000 |
| Zastrupljanje | med 100 do 500 |
| Vse oblike nezakonitega ulova ali ubijanja | med 11.000 in 50.000 |
Najnevarnejše metode
Za ptice je najbolj nevarno strelno orožje, na leto jih tako umre med 3000 in 25.000, sledita lov s pastmi in drugimi metodami, denimo živolovkami, mrežami, limanicami (med 8000 in 25.000), ter zastrupljanje (med 100 do 500).
Pod streli pri nas konča največ sivih in velikih belih čapelj, kormoranov, med ujedami so na vrhu seznama kanje in skobci, obravnavali so že tudi smrt planinskega orla, pri sovah pa so tarče največkrat velike in male uharice.
Na limanice, z mrežami ali živimi vabami, običajno gre za goloba, pri nas največkrat lovijo ptice pevke.
Primeri krivolova in kaznovanja
Januarja 2014 smo poročali o smrti sokola selca, ki sta ga lovca na Ljubljanici lovila z motornega čolna, nato pa ga s puško šibrovko ubila.
Lovski in ribiški inšpektor je krivolovca kaznoval s 420 evri globe in mu za tri leta odvzel lovsko izkaznico.
Lovca iz Mislinje sta najprej sestrelila, nato pa na tleh pobila veliko uharico.
Beloglavi jastreb Perun, ki so ga spremljali tudi slovenski ornitologi, je končal pod streli krivolovca v Črni gori.
Na Ptujskem jezeru je poginilo mnogo rečnih galebov.
Zahodna Slovenija kot območje nezakonitega lova
Največ nezakonitega lova so ugotovili na zahodu države.
»Italijanski črni trg in ukinitev mejnega nadzora leta 2007 sta spodbudila sporna ravnanja,« ocenjujejo v društvu, saj večino ulova preprodajo našim zahodnim sosedom.
»Tam so obsedeni z njimi, imajo jih za delikateso. Elitne restavracije jih postrežejo svojim petičnim gostom,« je ob odkritju petnajstih škatel s 1349 zamrznjenimi pticami v Lukovici oktobra lani razložil Tomaž Jančar iz DOPPS.
Italijanski črni trg in kulinarično povpraševanje
Italijani imajo najraje liščke, ščinkavce in čižke (slednje ne samo na krožnikih, temveč tudi v kletkah, da pojejo), bolj specialna ko je vrsta ptiča, dražja je pojedina v restavraciji.
»Gurmani«, ki zavedno naročijo in pojedo nezakonito ujeto meso, za porcijo med tremi in šestimi kosi odštejejo od 100 do 150 evrov.
Takšno povpraševanje povečuje vrednost redkih vrst in ustvarja spodbudo za lov, preprodajo ter čezmejno tihotapljenje.
Slovenija kot tranzitna država
Poleg Hrvaške in Madžarske je Slovenija ena glavnih tranzitnih držav za tihotapljenje ptic.
V društvu ocenjujejo, da tihotapci skozi našo državo na italijanski črni trg prepeljejo od 41.000 in 205.000 ptic na leto.
Čeprav se je število zaznanih primerov tihotapljenja od leta 2013, ko Slovenija ni več zunanja meja EU, zmanjšalo, v društvu poudarjajo, da je to zlasti zaradi neizvajanja carinskega nadzora na mejah.
Čeprav številke danes morda ne kažejo tako, strokovnjaki vendarle predvidevajo, da se je lov in transport dejansko povečal, ne pa zmanjšal.
Le nepridipravov ulovijo manj.
Nezakonito odstranjevanje lastovičjih gnezd
V društvu kot še eno težavo izpostavljajo nezakonito odstranjevanje lastovičjih gnezd, zlasti mestnih lastovk v času njihove gnezditve.
Pred nekaj tedni so opozorili na nezakonito odstranitev 30 gnezd ob bazenskem kompleksu v Termah Olimia ter 16 pod streho večje trgovine na Polzeli, ker naj bi »kvarili podobo trgovine«.
»Ko so delavci pometali mladiče iz domačega gnezda, so jih kot smeti pustili na asfaltu,« so pojasnili v DOPPS, za oba primera pa so na pristojno inšpekcijsko službo podali prijavo.
V zgoraj omenjenem poročilu so ocenili, da je pri nas uničenih od 50 do 200 gnezd na leto.
»Glede na število ugotovljenih primerov je zelo jasno, da smo število močno podcenili,« so dodali.
Prepričani so, da so uničena gnezda ne le protizakonita dejanja, ampak tudi izkaz pomanjkanja vsakega sočutja do živih bitij in popolne brezbrižnosti odgovornih.
Širši pomen zaščite ptic
Gre za kratke povzetke člankov, ki smo jih v zadnjem letu spisali na temo nezakonitega lova na ptice.
Med ogroženimi so tako velike ujede in sove kot čaplje, kormorani in ptice pevke, ki jih lovci zajemajo s strelnim orožjem, pastmi, mrežami, limanicami in živimi vabami.
Primeri kažejo, da problem ni omejen samo na posamezne nezakonite strele, temveč vključuje celotno verigo: ulov, transport, čezmejno tihotapljenje, prodajo in naročanje mesa v restavracijah.
Nezakonito odstranjevanje gnezd pa razkriva še drugo obliko ogrožanja, pri kateri ptice niso ubite zaradi trgovine, temveč zaradi človekovega udobja ali videza objektov.
Skrivno snemanje razkriva nezakonite uboje redkih ptic v Angliji
tags: #prekatajoce #trojno #cvrtje