Priprava živil za kuhanje: ribanje in stepanje

Za kakovostno jed je pomembna pravilna predpriprava živil. Živilom se mora pred toplotno obdelavo dati želena oblika. Živilo očistimo vseh nezaželenih primesi in odstranimo vse slabe in nekoristne dele.

Za pripravo hrane je zelo pomembna izbira pravilnega načina toplotne obdelave, za kakovostno jed pa je pomembna tudi pravilna predpriprava živil. Med postopke predpriprave spada čiščenje živil, da odstranimo tujke in neužitne dele. Mehanski postopki predpriprave so sekljanje, rezanje, lupljenje.

Čiščenje in oblikovanje živil

Preden začnemo mehansko in toplotno obdelavo živil v kuhinji, moramo poskrbeti, da so živila, ki jih bomo uporabili, čim bolj neoporečna. Z izvedbo suhega čiščenje navadno najprej odstranimo najbolj vidne neželene primesi v živilih.

Nečistoče pa z nekaterih živil učinkoviteje speremo ob pomoči mokrega čiščenja, ko živila očistimo z uporabo vode. Tako odstranimo mrčes, zajedavce, mikroorganizme in ostalo umazanijo. Cela živila spiramo pod tekočo vodo ali pa jih narežemo na manjše kose, spet druga lahko operemo z uporabo cedila (jagodičevje).

Navadno moramo živilom pred toplotno obdelavo dati želeno obliko. Očistimo jih vseh nezaželenih primesi in odstranimo vse slabe in nekoristne dele.

Oblikovanje živil po željah. Perutnini stisnemo perutnice in noge ob trup, ribji file zavijemo v rolado itd. Dresiranje pa je tudi dekoracija živil, npr. brizganje smetane, ob okraševanje krožnika s sestavinami.

Ribanje živil

Poseben mešalnik, s katerim jedi režemo, ribamo,strgamo ali drobimo. Uporabljamo posebne diske z različnimi rezili. Za ribanje uporabljamo tudi »starinske« ročne ribeže z različnimi luknjami.

Ribanje je mehanski postopek, pri katerem živilo s pritiskom ob rezilo razdelimo na drobne delce, tanke trakove ali večje naribane koščke. Velikost in oblika sta odvisni od vrste ribeža oziroma od uporabljenega rezila.

Izbira ribeža

• Ribež z drobnimi luknjami je primeren za drobno ribanje in pripravo zelo finih delcev.
• Ribež z večjimi luknjami uporabljamo za bolj grobo naribano zelenjavo in druge sestavine.
• Posebni diski kuhinjskega mešalnika omogočajo hitrejše ribanje večje količine živil.
• Ročni ribeži so uporabni za manjše količine in natančnejše delo.

Zelenjavo zrežemo na tanke, približno 3 cm dolge rezance.

Julienne: Rezanje v tanke palčke (kot vžigalice)

Brunoise: Drobno kockanje (3-5 mm kocke)

Chiffonade: Rezanje zelenjave (basilika, špinača) v tanke trakove

Priprava sestavin za ribanje

Pred ribanjem živilo očistimo vseh nezaželenih primesi in odstranimo vse slabe in nekoristne dele. Pri zelenjavi po potrebi odstranimo liste, peclje, poškodovane dele in lupino.

Pri delu z nožem vedno držite prste v obliki "kremplja" - skrijte konice prstov, da se ne porežete.

Če uporabljamo električni mešalnik, s katerim jedi režemo, ribamo,strgamo ali drobimo, izberemo ustrezen disk z različnimi rezili. Živilo narežemo na primerne kose, da ga lahko varno potisnemo proti rezilu.

Ribanje zelenjave in sadja

Izberi svežo zelenjavo, kot je brokoli, cvetača, korenje ali krompir.

Različne vrste zelenjave, od brokolija do cvetače, so odlične za kuhanje s sous vide tehniko.

Sadje lahko pripravimo na različne načine. Na primer, hruške lahko skuhate na nizki temperaturi z malo sladkorja in vanilije, da dobiš čudovito sladko in mehko poslastico.

Za sadje velja, da začne gniti, se mehčati in plesneti prej, kot bi bilo treba, če ga ne hranimo pravilno.

Stepanje živil

Mešanje in drobljenje živil s posebnimi aparati mikserji ali mešalci. Poseben mikser je palčni mešalec, ki ga vložimo v posodo s hrano in nato poženemo.

Stepanje je mehanska obdelava, pri kateri z metlico ali mešalnikom v živilo vnašamo zrak in hkrati spreminjamo njegovo teksturo. Pri stepanju je pomembna izbira posode, primerna temperatura sestavin in ustrezna hitrost mešanja.

Ročno in električno stepanje

• Ročno stepanje je primerno za manjše količine in za postopno nadzorovanje teksture.
• Električni mešalnik omogoča hitrejše stepanje in je primeren za večje količine.
• Palčni mešalec uporabljamo tako, da ga vložimo v posodo s hrano in nato poženemo.

Stepanje jajc in beljakov

Jajca so živilo, pri katerem je mehanska priprava posebej pomembna. Sous vide jajca, so res nekaj posebnega. Sous vide nastavi na temperaturo 63°C za mehko kuhana jajca ali 75°C za trdo kuhana jajca.

Juho bistrimo z napol stepenim beljakom.

Preproste jedi, kot so ocvrta jajca, so temelj vsakega kuharskega znanja. Naučiti se pravilno pripraviti osnovne recepte je prvi korak k bolj zahtevnim kulinaričnim izzivom.

Omleta: Razbit jajca, sol, poper, malo mleka. V ponev z maslom, nežno premešaj, ko se strjuje. Enostavno, hitro, vedno deluje.

Ocvrta jajca: Maščoba v ponvi, razbiješ jajce, počakaš, da se beljak strdi. Popolno za zajtrk.

Stepanje smetane in priprava krem

Če želiš bolj kremasto omako, lahko v tem trenutku dodaš žlico masla ali smetane, paradižnikovo mezgo ali zgostiš s škrobom oz. Na koncu po želji zblendaš.

Za pripravo omake iz sous vide tekočine ni potrebno biti kuharski maestro! V ponvi na maslu popraži malo čebule in/ali česna, nato pa prelij tekočino v ponev in jo pripelji do vretja. Če želiš bolj kremasto omako, lahko v tem trenutku dodaš žlico masla ali smetane, paradižnikovo mezgo ali zgostiš s škrobom oz. Na koncu po želji zblendaš.

Mesne ali sladke jedi prelijemo svetlečimi prelivi, npr., sladice s karamelami. Zelenjavo pa dušimo tako dolgo, da izstopi maščoba in dobi lep sijaj. Hladne jedi glaziramo z aspikom in majonezo.

Ribanje in stepanje v povezavi s toplotno obdelavo

Osnovni postopki toplotne obdelave so: kuhanje / kuhanje v tekočini, kuhanje v vodi pod vreliščem, kuhanje v vodni kopeli, kuhanje v sopari, kuhanje pod zvišanim tlakomdušenje / v lastnem soku, z dodatkom maščobe, dušenje z dodatkom maščobe in vodepraženje / praženje z ali brez maščobpečenje / pečenje v pečici , v ponvi, cvrtje, na žaru oz. ražnju, na žerjavici, gratiniranjetoplotna obdelava s pomočjo mikrovalovne pečice.

Pri pripravi naribanih sestavin je pomembno, da upoštevamo njihovo velikost, vsebnost vode in čas kuhanja. Drobneje naribana živila se praviloma hitreje zmehčajo, stepene mase pa se lahko zaradi segrevanja spremenijo.

Blanširanje

Veliko vrst zelenjave je potrebno blanširati, oziroma popariti z vročo vodo ali paro. Z blanširanjem se živila še enkrat operejo, stabilizira se barva, zmehčajo se tkiva, zato se živila lažje pakira, uničijo pa se tudi nekateri mikroorganizmi.

Plodove potopimo v vročo vodo, potem jih lažje obdelujemo. Tako postopamo s plodovi, da jih lažje olupimo ali zamrznemo.

Neblanširana zelenjava pridobi v zamrzovalniku neprijeten vonj in okus ali pa se ne zmehča dovolj. Kljub temu sodobna kuhinja blanširanja ne priporoča, ker izluži preveč hranilnih snovi.

Dušenje, praženje in pečenje

Dušenje imenujemo dolgo, počasno kuhanje živil v malo vode ali v lastnem soku, brez dodane vode. Dušimo po navadi v pokriti posodi, da voda ne bi prehitro izparevala.

Postopek je primeren za vse vrste živil; od mesa izbiramo predvsem mehkejše kose. Z dušenjem zmehčamo živila, ki jih, ko so kuhana, postrežemo skupaj s tekočino - omako, ki je ostala po dušenju. Ker živila med takšno pripravo izgubijo nekaj arome, jim po navadi dodamo začimbe.

Pri praženju se zelo segreje površina, notranjost pa navadno ne doseže +100°C.

Praženje/Sotiranje: Hitro cvrenje na visoki temperaturi z malo maščobe

Pečenje: Priprava v pečici s suho vročino

Kuhanje: Potopitev v vrelo vodo (testenine, riž, zelenjava)

Blanširanje: Kratko potopitev v vrelo vodo, nato v ledeno

Poširanje: Nežno kuhanje v vreli, a ne peneči vodi (jajca, ribe)

Priprava rib pred kuhanjem

Ribe, pripravljene s tehniko sous vide, so sočne, mehke in popolnoma kuhane. Izogni se filejem, ker bodo razpadli. Večji kosi.

Ribo začini s soljo, poprom, limonino lupinico in svežimi zelišči, kot je peteršilj ali timijan.

Filiramo razne vrste mesa, tudi ribe. Izločimo jim hrbtenico in dobimo dva velika fileja. Lahko jih razrežemo na večje kose.

S tem postopkom ribe po površini večkrat plitvo zarežemo, da koža ne razpoka. Podobno postopamo s kostanjem, ki ga pečemo.

Prelijemo meso, ribe, zelenjavo in solato z začinjenimi prelivi. Ne sme prevladovati ena sama začimba.

Ribe, pripravljene s tehniko sous vide, so sočne, mehke in popolnoma kuhane. Sous vide nastavi na temperaturo, ki je odvisna od vrste ribe in želene stopnje kuhanja. Za večino rib je idealna temperatura med 50°C in 60°C.

Priprava mesa in zelenjave v vrečki

Kuhanje v vakumu pri nizkih temperaturah - sous vide v profesionalnih kuhinjah poznajo že več desetletij, šele v zadnjem času pa je metoda postala del tudi domače priprave hrane.

Gre za počasno kuhanje v vakumu, v neprodušno zaprtih plastičnih vrečkah pri določeni in stalni temperaturi, ki je pod točko vretja. Metoda zagotavlja ohranjanje sočnosti in okusa jedi, pri čemer za takšno pripravo potrebujemo zgolj nekaj pripomočkov.

Osnovni postopek sous vida je preprost: surovo živilo damo v vrečko, jo neprodušno zapremo in vse skupaj položimo v vodo pri kontrolirani temperaturi in za čas, ki je potreben za posamezno živilo.

Priprava živila: Najprej izberi živilo, ki ga želiš kuhati. To je lahko meso, zelenjava, jajca, ribe ali celo sladice. Začinjeno ali ne. Izogni se maščobam v vrečki. No, maslo je OK.

Pred kuhanjem dodaj kos masla k mesu ali zelenjavi v vrečko.

Dodajanje vina v vrečko za su-vi je odličen način, da hrani dodaš še več okusa. Previdno s količino - preveč vina lahko preglasi druge okuse. Konec koncev, želiš, da se okus vina združi z okusi vaših glavnih sestavin, ne pa jih preplavi.

Oprema za kuhanje sous vide

Prva stvar na seznamu je sous vide. To je naprava, ki segreva in kroži vodo v posodi, da ohranja konstantno temperaturo.

Neizbežen je kuhalnik sous vide, ki je lahko podoben fritezi, s to razliko, da je v njem voda ali pa uporabimo stožčast grelec z občutljivim termometrom in črpalko, ki ohranja želeno temperaturo vode.

Naslednja stvar je vakuumski aparat, ki odstrani ves zrak iz vrečke preden jo zapečati pred kuhanjem, kar zagotavlja enakomerno kuhanje in ohranja okuse.

Obvezen spremljevalec takšnega kuhanja je tudi strojček za vakumiranje in vrečke za vakumiranje živil.

Če ga nimaš, ga kupi, ker je super tudi za zamrzovanje živil!

Tretja stvar, ki jo potrebuješ, je posoda za kuhanje. Lahko je velika lončena posoda, plastična posoda ali pa tudi namenska su-vi posoda.

Primeri temperatur in časa

Čas kuhanja s su-vi se zelo razlikuje, odvisno od vrste hrane in želenega rezultata. Kuhanje steaka lahko traja približno 1-4 ure, medtem ko lahko kuhanje zelenjave traja tudi do 48 ur.

Ker pri metodi sous vide termična obdelava živil poteka pri nižjih temperaturah, ki je vedno pod točko vrelišča, je čas njenega kuhanja navadno daljši. Velja načelo, da čim nižja je temperatura, tem daljši mora biti čas kuhanja, ki pa lahko traja od pol ure do 72 ur, kar je odvisno do tega, kaj kuhamo in seveda tudi od teže, debeline in občutljivosti živila.

Temperatura se praviloma giblje med 47 stopinj Celzija do 88 stopinj Celzija. Velja pa ključno pravilo, da mora biti izbrana temperatura stalna skozi celoten čas kuhanja, nihanje že samo za stopinjo lahko spremeni videz, okus in teksturo.

Meso po kuhanju

Steak je ena izmed najbolj priljubljenih jedi, ki jo lahko pripravimo s to tehniko. Začini meso s soljo in poprom. Su-vi nastavi na temperaturo, primerno za srednje pečen steak (približno 56-57°C).

Sous vide piščanec je res nekaj posebnega. Meso je popolnoma sočno, mehko in polnega okusa. Začini piščančja prsa s soljo, poprom in žajblom.

Sous vide svinjina je popolnoma sočna, mehko in polnega okusa. Meso začini s soljo, poprom in timijanom. Sous vide nastavi na temperaturo 63°C za srednje pečeno svinjino.

Itak! Ena izmed najboljših stvari pri kuhanju s tehniko sous vide je, da lahko poceni, sicer trši kosi mesa, postanejo mehki, sočni in polni okusa.

Sous vide kuhanje poteka pri natančno kontrolirani temperaturi dalj časa, kar omogoča, da se vezivno tkivo, ki sicer dela meso trdo, počasi razgradi, ne da bi pri tem meso izgubilo sočnost. Tako lahko tudi najcenejši kosi mesa zadoščajo za gurmanske užitke!

Ko je hrana kuhana, jo vzemi iz vrečke. Pri mesu ne pozabite na zapečeno skorjico!

Pri pečenju na žaru gre za postopek, med katerim prehaja toplota na živilo neposredno. Pečenje na žaru je najstarejši način toplotne obdelave; živilo dobi značilen vonj in okus.

Uporabljamo ga lahko za pripravo mesa in različnih vrst zelenjave. Pomembna je predpriprava, med katero moramo živilo dobro očistiti in osušiti ter premazati z oljem ali marinirati.

Zapečemo ga do zlatorjave barve najprej po eni in nato po drugi strani. S pečenjem na žaru, ali ražnju, živila zmehčamo in dosežemo poseben okus.

Živilo ostane sočno, ker takojšen vpliv toplote na površini naredi skorjico, ki prepreči izgubo soka.

Omaka iz tekočine, ki ostane po kuhanju

Vsem je skupno to, da sokov nikoli ne zavrzi. Karkoli že je bilo suvidirano.

Prepraži malo šalotke na maslu in prelij s temi sokovi. Zreduciraj in zblendaj.

Po potrebi dodaj smetano, jušno osnovo, paradižnikovo mezgo in/ali zgosti s škrobom ali moko.

Za pripravo omake iz sous vide tekočine ni potrebno biti kuharski maestro! V ponvi na maslu popraži malo čebule in/ali česna, nato pa prelij tekočino v ponev in jo pripelji do vretja.

Če želiš bolj kremasto omako, lahko v tem trenutku dodaš žlico masla ali smetane, paradižnikovo mezgo ali zgostiš s škrobom oz. Na koncu po želji zblendaš.

Postopek za zgoščevanje jedi. Uporabljamo kislo in sladko smetano ali mlekom, ki mu je primešan rumenjak. Jedi legiramo tedaj, ko prenehajo vreti. S tem tudi izboljšamo njihov okus.

Omaka, ki jo naredimo z maslom ali margarino in moko ter zalijemo z mlekom. je maslena kroglica, v katero vgnetemo moko za zgoščevanje jedi.

Varnost pri ribanju, stepanju in kuhanju

Za varnost živil je pomembno, da živilo pravilno toplotno obdelamo, saj z ustrezno temperaturo uničimo zdravju škodljive mikroorganizme.

Toplotni postopek, ki je potreben za uničenje mikroorganizmov in njihovih spor variira glede na vrsto mikroorganizmov in način segrevanja. Z ozirom na vrsto toplotnega postopka lahko uničimo le del, večino, ali pa vse vegetativne celice in spore.

Nevarno temperaturno območje za hitro pokvarljiva živila - med 5°C in 63°C.

Neustrezna toplotna obdelava živil je pogost vzrok okužb in zastrupitev s hrano. Tudi navzkrižno onesnaženje toplotno že obdelanih živil s surovimi živili, nečistimi rokami, delovnimi površinami in pripomočki, ter opremo, lahko povzroči okužbo ali zastrupitev.

Večino hrane, predvsem meso, perutnino, ribe in jajca, je treba temeljito toplotno obdelati, da bomo uničili večino mikroorganizmov, ki povzročajo okužbe in zastrupitve.

Pomembno je, da toplotno obdelana živila vzdržujemo v pogojih, ki ne omogočajo razmnoževanja bakterij in preprečujejo kakršnokoli onesnaženje živil. Dosledno upoštevamo pravila dobre higienske prakse.

Higiena pri mehanski obdelavi

Kuhar lahko prenese mikroorganizme v hrano iz gnojnih ran, umazanih in neumitih rok, zato naj v javnih kuhinjah vedno umije roke in uporablja rokavice.

Termometre je treba pred vsako uporabo in med posameznimi meritvami očistiti z vročo vodo z dodatkom čistilnega sredstva ter razkužiti z alkoholom, da preprečimo navzkrižno okužbo.

Pri ribanju in stepanju morajo biti ribeži, metlice, mešalniki, deske, noži in posode čisti. Surova živila naj ne pridejo v stik z že toplotno obdelanimi živili.

Merjenje temperature

Ustreznosti toplotne obdelave živila ne moremo zanesljivo oceniti le glede na senzorične lastnosti, kot so videz, barva, sočnost, mehkoba in aroma, temveč je pomembno tudi merjenje središčne temperature živila z vbodnim termometrom (sondo).

Najbolj pravilne in zanesljive so meritve temperature v sredini (najdebelejšem delu) živila z vbodnimi termometri - sondami.

Pri meritvah središčne temperature večjih kosov mesa ali cele perutnine, se sonda ne sme dotikati kosti, ker termometer na kosti lahko zazna višjo temperaturo kot jo ima meso.

Ko sondo vbodemo v živilo, počakamo določen čas (15 sekund) in odčitamo izmerjeno temperaturo ter jo primerjamo z referenčno vrednostjo v tabeli.

Če je temperatura, ki smo jo izmerili nižja od referenčne vrednosti v tabeli, povečamo temperaturo toplotnega postopka oziroma podaljšamo njegov čas ter ponovno uporabimo vbodni termometer, da se prepričamo, ali smo dosegli zahtevano vrednost in s tem varnost živila.

Hlajenje in shranjevanje pripravljenih živil

Živila, skuhana v vakuumu, lahko v hladilniku hranimo do 48 ur, če jih želimo ohraniti dlje, pa jih ohlajena zamrznemo.

Toplotno obdelana potencialno nevarna živila ohladimo od 63 °C do 20 °C v 2 urah in od 20 °C do 5 °C v 4 urah. Boljša možnost: naprave za hitro ohlajevanje.

Če živila z visokim tveganjem ostanejo v nevarnem temperaturnem območju do dve uri, jih je treba pogreti, ohladiti ali zaužiti.

Če živila z visokim tveganjem ostanejo v nevarnem temperaturnem območju več kot dve uri, vendar manj kot štiri ure, jih je treba porabiti takoj.

Živila z visokim tveganjem, ki so bila v nevarnem temperaturnem območju več kot štiri ure je treba zavreči.

Hitro pokvarljiva živila zato shranjujemo v hladilniku, upoštevamo rok uporabnosti in jih pripravimo čim hitreje.

Zamrzovanje in odtajanje

Zamrzovanje je zelo razširjena metoda podaljševanja obstojnosti živil ter je najboljša tehnologija ohranjanja prehranske in hranilne vrednosti živil.

Zamrzovanje zaradi nizkih temperatur zelo zmanjša ali pa popolnoma prepreči razvoj mikroorganizmov.

Zaradi vpliva številnih dejavnikov pri zamrzovanju prihaja do spremembe prehranske vrednosti živila, zato je treba za zamrzovanje surovino ustrezno pripraviti (npr. blanširati zelenjavo).

Zaradi zmanjšanja kakovosti zamrznjenih živil je pomembno, da ne prekoračimo priporočenega časa hranjenja.

Odtajanje je sestavni del konzerviranja z zamrzovanjem. Nekatere zamrznjene izdelke (če tako deklarira proizvajalec) in zelenjavo lahko kuhamo brez predhodnega odtajanja.

1. Živila je treba tajati v nadzorovanih pogojih. Čas odtajanja v hladilniku naj ne bo daljši od 12 ur.
2. Odtajanje v hladni vodi je časovno veliko krajše od odtajanja v hladilniku, in sicer zaradi boljše toplotne prevodnosti in višje temperature hladne vode v primerjavi s temperaturo hladilnika.
3. Odtajanje v mikrovalovni pečici je primerno za manjše kose. Odtajanja živila so hitropokvarljiva, zato jih uporabimo takoj.

Pri zelo velikih kosih živil je treba veliko časa, da prodre toplota v sredino. Da bi bilo segrevanje enakomerno, prekinjamo delovanje mikrovalovne pečice.

Med odmori, ki naj bi trajali nekaj minut, se toplota razširi na hladne dele hrane.

Praktična organizacija dela

Francoski kuharji prisegajo na "mise en place" - vse sestavine odmerjene, narezane, pripravljene pred začetkom kuhanja. To prepreči kaos.

Beri recept do konca PRED začetkom: Nešteto začetnikov začne kuhat in šele na sredini ugotovi, da bi morali nekaj marinirati 2 uri vnaprej.

Pomivaj posodo sproti. Umazana kuhinja povzroča stres in napake.

Uporabljaj timer. Ne zanašaj se na občutek časa. Timer te reši pred zažganimi jedmi.

Okušaj med pripravo. Profesionalni kuharji nenehno okušajo. To je edini način, da znaš, kdaj je nekaj dovolj začinjeno.

Vodi si zvezek: Zapiši uspešne recepte, spremembe, napake. To je tvoj osebni kulinarični dnevnik.

Najpogostejše napake

• Prenizka temperatura ponve: Počakaj, da se ponev res segreje. Preizkusi s kapljico vode - mora prskniti.
• Prenatrpana ponev: Če je v ponvi preveč hrane, se dušine namesto pražijo. Raje kuhaj v več serijah.
• Neprestano mešanje: Pustite hrani, da se zapeče. Neprestano mešanje preprečuje karamelizacijo.
• Dodajanje česna prezgodaj: Česen hitro zgori. Dodaj ga proti koncu praženja.
• Neupoštevanje časa počitka mesa: Pečenke pusti počivati 5-10 minut po pečenju. Sokovi se prerazporedijo, meso bo bolj sočno.

Razširitev osnovnih tehnik

Učenje kuhanja za začetnike zahteva poznavanje osnovnih tehnik. Večina receptov temelji na nekaj temeljnih postopkih.

Dušenje: Počasna priprava v majhni količini tekočine na nizki temperaturi

Praženje/Sotiranje: Hitro cvrenje na visoki temperaturi z malo maščobe

Pečenje: Priprava v pečici s suho vročino

Kuhanje: Potopitev v vrelo vodo (testenine, riž, zelenjava)

Blanširanje: Kratko potopitev v vrelo vodo, nato v ledeno

Poširanje: Nežno kuhanje v vreli, a ne peneči vodi (jajca, ribe)

Kuhanje v vakumu pri nizkih temperaturah - sous vide v profesionalnih kuhinjah poznajo že več desetletij, šele v zadnjem času pa je metoda postala del tudi domače priprave hrane.

Gre za počasno kuhanje v vakumu, v neprodušno zaprtih plastičnih vrečkah pri določeni in stalni temperaturi, ki je pod točko vretja.

Vsekakor drugačen pristop do prehranjevanja, s to prednostjo, da sous vide bolj kot običajno kuhanje ohranja hranilne snovi, okus, aromo, barvo, vlago in teksturo živil.

Ena od prednosti metode kuhanja v vakumu je tudi, da dosežemo natančno, določeno temperaturo po celotnem živilu, kar je na primer pri klasični peki zelo težko.

Pravilno vakuumiranje: Pri vakuumiranju živil poskrbite, da odstranite ves zrak.

Pravilna temperatura: Natančno upoštevajte priporočene temperature kuhanja.

Čas kuhanja: Ne hitite s časom kuhanja.

Da, to je ena najboljših idej za brezskrben piknik! Če meso doma vnaprej skuhaš s sous vide metodo, ga nato hitro ohladiš in shraniš, bo na izbrani piknik lokaciji priprava bistveno enostavnejša.

Tam ga imaš lahko varno ohlajenega v hladilni torbi, tik pred postrežbo pa ga le še za nekaj minut vržeš na BBQ, da dobi lepo zapečeno skorjico in dimljen okus.

tags: #priprava #zivil #za #kuhanje #ribanje #stepanje