Najbolj gojena zelenjava v Sloveniji

Slovenska lokalna zelenjava je pridelana na bogatih tleh, ki omogočajo gojenje različnih vrst zelenjave. Najpogosteje pridelana lokalna zelenjava vključuje krompir, korenje, zelje, solate in različne vrste paprik.

V Sloveniji zelenjava predstavlja pomemben del lokalne oskrbe s hrano, domačih vrtov in vsakodnevne prehrane. K zelenjavi in stročnicam sodijo vse rastline ali deli rastlin, ki jih surove ali termično obdelane uporabljamo za prehrano. Izvzeta so žita, sadje in krompir.

Vir podatkov je Statistični urad RS 2023.

Katere vrste zelenjave so v Sloveniji najpogosteje pridelane?

Najpogosteje pridelana lokalna zelenjava vključuje krompir, korenje, zelje, solate in različne vrste paprik.

Tako kot pri sadju poznamo tudi pri zelenjavi več različnih delitev. Glede na užitne dele rastlin delimo zelenjavo v naslednje skupine: korenovke (npr. korenček, peteršilj, rdeča pesa, repa), kapusnice (npr. zelje, ohrovt, cvetača, brokoli), listnata in stebelna zelenjava (npr. solata, zelje, ohrovt, špinača), cvetnice (npr. cvetača, brokoli), plodovke in brstnice (npr. paprika, paradižnik, kumare, bučke, buče), čebulnice (npr. čebula, česen, por) in stročnice (npr. fižol, grah, bob).

Krompir

Krompir sodi med najpogosteje pridelane poljščine in zelenjadnice, pri njegovi vsebnosti koristnih snovi pa je pomemben način pridelave.

Za vsebnost koristnih snovi je pomemben način pridelave. Semenske gomolje kupimo, da se izognemo virozam. Za zgodnejše pridelke ga nakalimo v svetlih zaščitenih prostorih (15°C).

Zelje

Zelje je ena najpomembnejših slovenskih kapusnic in predstavlja 9 % vse pridelane zelenjave v Sloveniji.

Gojimo iz sadik, ki pa ne potrebujejo visokih temperatur - malo časa lahko zdržijo tudi pod 0°C. Sadike so občutljive na plevele. Pikiranje ni potrebno.

Zelje vsebuje hranila, kot so vitamin B, vitamin C, kalcij in folat, in čeprav je nižje na seznamu listnate zelenjave, bogate s hranili, surovo zeleno zelje prispeva približno 56 % vaše dnevne vrednosti vitamina K.

Zelje prav tako velja za križnico, skupaj z brokolijem, cvetačo in brstičnim ohrovtom, in raziskave so pokazale, da je redno uživanje te kategorije zelenjave povezano z zmanjšanimi označevalci vnetja v telesu.

Korenje in druge korenovke

Korenovke vključujejo korenček, peteršilj, rdečo peso in repo.

Redkev in repa sta hitro rastoči korenovki, ki ju lahko poberete že nekaj tednov po sajenju.

Sejemo jo neposredno na stalno mesto. Raste tudi pri nizkih temperaturah (nekaj nad 0°C).

Sejemo neposredno na stalno mesto in setev senčimo. Ni zahtevna.

Med vrstami vsaj 30 cm, rastline v vrsti tesno skupaj, nato sproti redčimo.

Običajno sejemo neposredno na končno mesto, lahko pa tudi s sadikami.

Solate, radiči in druga listnata zelenjava

Solate, radiči in druge listnate vrtnine so pomemben del slovenske pridelave, zlasti na vrtovih, tržnicah in v sezonski ponudbi.

Njena pridelava je enostavna, poznamo pa veliko tipov.

Najbolj priljubljeni so radiči in endivija, saj jim jesenske in zimske temperature zlepa ne pridejo do živega.

Poletne sorte do zime oblikujejo rdeče ali zelene glave. Ne smemo jih sejati pred junijem, sicer naredijo cvet. Prezimne sorte tvorijo glave zgodaj spomladi.

Rukola najbolje uspeva v hladnejšem delu leta. Da bomo imeli dalj časa mlade liste, jo lahko sejemo v manjših količinah enkrat tedensko.

Motovilec vzgajamo z neposredno setvijo, preizkuša pa se tudi vzgoja iz sadik.

Paprika

Paprika je ena izmed najpogosteje pridelanih plodovk v Sloveniji.

Vzgajamo jo iz sadik. Pred presaditvijo na prosto jih dobro utrdimo - postopno jih izpostavljamo nižjim temperaturam.

Paradižnik

Paradižnik je zelo priljubljena zelenjava, ki se pogosto prideluje na vrtovih, v rastlinjakih in na manjših kmetijah.

Gojimo ga iz sadik. Na prosto ga presadimo, ko so dnevne temperature nad 18°C, nočne pa nad 10°C. Prevelike sadike se slabše primejo in pozneje obrodijo.

Kumare in bučke

Kumare lahko sejemo neposredno na končno mesto, ko ima zemlja temperaturo vsaj 15°C, bolj običajna pa je vzgoja iz sadik s koreninsko grudo.

Bučke lahko sejemo neposredno na končno mesto, ko ima zemlja temperaturo vsaj 20°C, bolj običajna pa je vzgoja iz sadik s koreninsko grudo.

Čebula, česen in por

Čebulnice vključujejo čebulo, česen in por.

Šalotko vzgajamo iz posameznih čebul, nekatere vrste lahko posejemo. Sadimo tako, da vrat čebule gleda iz zemlje.

Šopasto čebulo vzgajamo kot trajnico (za uporabo iz šopa pulimo posamezne čebule) ali kot enoletnico. Sejemo jo na stalno mesto.

Šopasti česen je trajnica. Lahko ga sejemo ali pa že odraslo rastlino razsadimo.

Med šopi naj bo 40 cm. Lega je sončna do polsenčna.

Por gojimo iz sadik ali neposredno na stalnem mestu. Sadike vzgajamo v hladnem zaščitenem prostoru, le ob kaljenju potrebuje višje temperature.

Pridelava zelenjave v Sloveniji

Slovenska lokalna zelenjava je pridelana na bogatih tleh, ki omogočajo gojenje različnih vrst zelenjave.

V letu 2023 je bilo 4.265 ha površin namenjenih pridelavi zelenjave.

Vse več je govora o lokalni trajnostni oskrbi s hrano, ki predstavlja lokalno pridelavo, predelavo in distribucijo trajnostno proizvedene hrane, ki je fizično in cenovno dostopna lokalnemu prebivalstvu in porabljena na lokalnih trgih.

Slovenska lokalna zelenjava je vredna zaupanja, saj je pridelana po najvišjih standardih kakovosti in varnosti, kar zagotavlja svežino in višjo hranilno vrednost.

Poleg tega podpira lokalne kmete in zmanjšuje ogljični odtis, kar prispeva k varovanju okolja in trajnostnemu razvoju.

Zakaj izbrati lokalno zelenjavo?

Lokalna zelenjava je pridelana v bližini, zato je bolj polnega okusa in tekom transporta ne izgublja hranil.

Največja svežina

Lokalno pridelana zelenjava se pogosto pobira v času optimalne zrelosti, kar zagotavlja, da je najbolj hranljiva in okusna.

Podpora lokalnim kmetom

Nakup lokalne zelenjave pomaga krepiti lokalno ekonomijo in podpira kmetijske skupnosti v vašem okolju.

Zmanjšanje ogljičnega odtisa

Krajše transportne poti lokalne zelenjave pomenijo manj emisij CO2, kar je koristno za okolje.

Zagotovljena kakovost

Ob nakupu lokalne zelenjave je zagotovljena najkrajša pot od njive do krožnika.

Zakaj je lokalno boljše? Visoka kakovost in hranilna vrednost pridelkov, saj se pridelki gojijo naravno in brez gensko spremenjenih organizmov (GSO).

Zelenjava in sadje iz lokalnega okolja sta sezonsko dostopnejša in imata lahko več vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi, kar posledično vodi do višje hranilne vrednosti in s tem do ugodnega vpliva na zdravje.

Hranilna vrednost najpogostejših slovenskih vrtnin

Zelenjava in sadje sta pomemben vir vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin, poleg naštetega vsebujeta še celo paleto drugih koristnih snovi.

Zaradi velikega deleža vode in prehranskih vlaknin imata relativno nizko energijsko vrednost, zato sta koristni za spodbujanje občutka sitosti in vzdrževanje zdrave telesne mase.

Sadje in zelenjava vsebujeta številne pomembne vitamine in minerale, poleg tega pa tudi številne sekundarne rastlinske metabolite oz. fitokemikalije, ki ugodno in zaščitno vplivajo na naše zdravje.

Mnoge v našem telesu delujejo antioksidativno, s čemer preprečujejo poškodbe celic, s tem pa upočasnjujejo procese staranja in razvoj bolezni.

Na podlagi kemične strukture in funkcionalnih lastnosti jih razdelimo v več skupin: karotenoide, fitosterole, flavonoide, fenolne spojine, itd.

Nekatere izmed njih lahko prepoznamo že po značilnih barvah sadja in zelenjave.

Listnata zelena zelenjava

Listnata zelena zelenjava je ena od najbolj zdravih skupin živil, ki jih lahko uživamo.

Na splošno je ta zelenjava, denimo špinača, ohrovt, zelje in podobno, povezana z upočasnitvijo kognitivnega upada, zmanjšanjem tveganja za srčne bolezni in celo zmanjšanjem tveganja za nekatere vrste raka.

Vključitev listnate zelenjave v vsakodnevno prehrano nedvomno pomeni boljše zdravstveno stanje.

Špinača

Špinače ne potrebuje le Popaj, da zgradi svoje mišice, temveč tudi vsi mi, če želimo biti močni in zdravi.

To okusno zelenjavo lahko dodamo v smutije, juhe, priloge, enolončnice, lazanje, solate in skoraj kamor koli si zamislite.

Pridelujemo jo iz sadik (s koreninsko grudo, več rastlin v en lonček) ali sejemo na prosto. Sejemo v vrste in redno rahljamo, ker potrebuje zračna tla.

Ohrovt

Zeleni ohrovt je poln hranil in je trenutno izredno popularna zelenjava.

Ne samo da vsebuje razne vitamine in minerale, v njem najdemo tudi lutein in beta karoten.

V eni skodelici ohrovta boste dobili 67,5 % vaše dnevne vrednosti vitamina K in skoraj 22 % vaše dnevne vrednosti vitamina C, pa tudi manjše odmerke kalcija, mangana in vitamina A.

Solata ledenka in listna solata

Solata ledenka je sicer najmanj hranilno bogata med vsemi zelenimi listnatimi možnostmi, vendar, čeprav ima najnižjo oceno v kategoriji listnate zelene, še vedno prispeva k vaši dnevni vrednosti hranilnih snovi vitaminov C, K in A, folatov in kalija, vsebuje pa tudi antioksidativne rastlinske spojine, kot so antocianini.

Če zaužijete dve skodelici listnate solate, se lahko približate celodnevni količini vitamina K, pa tudi 30 % dnevne vrednosti vitamina A.

Rukola

Rukolo obožujete ali jo sovražite zaradi njenega drznega in grenkega okusa.

Še vedno je dokaj nizko na seznamu v primerjavi z drugo listnato zelenjavo, bogato s hranili, vendar boste vseeno dobili odmerek folne kisline, kalcija in vitaminov A, C in K.

Endivija

Endivija raste pod zemljo (podobno kot gobe) in je del družine cikorije, ena porcija pa vam bo dala približno 48 % dnevne vrednosti vitamina K in od 60 do 77 % dnevne vrednosti vitamina A.

Peteršilj

Z eno žlico samega peteršilja boste dobili polovico dnevne vrednosti vitamina K, hranila, potrebnega za zdravje krvi in kosti.

Dobili boste tudi majhno količino vitamina C, ki bo ustrezal vaši dnevni vrednosti, ter del antioksidantnih rastlinskih pigmentov, kot so beta-karoten, lutein in zeaksantin.

Sejemo ga na stalno mesto, listne vrste tudi iz sadik. Na okenskih policah bo lepo uspeval tudi kot sobna lončnica.

Vodna kreša oziroma potočarka

Ko govorimo o najbolj zdravih vrstah zelenjave, večina najprej pomisli na brokoli, špinačo ali ohrovt.

A znanstvena analiza je pokazala nekoliko drugačno sliko.

Ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni je v raziskavi primerjal več kot 40 vrst sadja in zelenjave ter jih razvrstil glede na gostoto hranil.

Vodna kreša oziroma potočarka je bila edino živilo, ki je doseglo najvišjo možno oceno - 100 točk.

Vodna kreša spada v družino križnic, kamor sodijo tudi zelje, ohrovt, redkvica, rukola in gorčica.

Čeprav pri nas ni tako pogosta kot zelena solata ali špinača, jo je mogoče najti na bolje založenih tržnicah in v nekaterih trgovinah.

Vodna kreša izstopa po visoki vsebnosti vitamina A, vitamina C, vitamina K, kalcija, kalija in železa.

Vsebuje tudi vitamin E in vitamin B6, zato jo mnogi uvrščajo med prava prehranska presenečenja.

Vodna kreša je najboljša sveža, saj tako ohrani največ hranil in svoj značilni okus.

Dodamo jo lahko solatam, skutnim namazom, sendvičem, omletam, testeninam ali kremnim juham.

Zaradi nekoliko pikantnega okusa je priporočljivo začeti z manjšo količino, še posebej, če je niste vajeni.

Priporočena količina zelenjave

Za splošno populacijo se priporoča vsakodnevno uživanje zelenjave in sadja (ki naj bosta pestra in čim bolj raznolikih barv) v količini od 400 do 650 gramov, odvisno od naših energijskih potreb.

Priporočila za zelenjavo so višja (vsaj 250 g zelenjave, krompir je izključen, in 150 g sadja), epidemiološke raziskave so namreč pokazale, da je vpliv zelenjave na zdravje še ugodnejši.

V pomoč nam je lahko pravilo »5 na dan«, ki nas spomni, da dnevno zaužijemo vsaj 5 porcij različnih vrst zelenjave in sadja, od katerih naj bi vsaj 3 predstavljale zelenjavo in 2 sadje.

Porcija svežega sadja ali zelenjave znaša približno 80 g.

Z rednim vključevanjem zelenjave in sadja v vse obroke razporedimo vnos koristnih snovi čez ves dan, obenem pa zvišamo hranilno in zmanjšamo energijsko vrednost obrokov.

Kako zelenjavo najbolje pripraviti?

Uživajmo čim bolj sveže in čim manj predelano sadje in zelenjavo.

Nekatere vrste zelenjave (npr. korenje, špinačo, gobe, šparglje in zelje) je na primer priporočljivo skuhati oziroma toplotno obdelati, saj se tako izboljša razpoložljivost koristnih sestavin.

Takšno zelenjavo je najbolje pripraviti s kuhanjem na pari ali dušenjem v lastnem soku ali na manjši količini (npr. oljčnega) olja, pri čemer odsvetujemo prekomerno kuhanje zelenjave v večjih količinah vode, saj pri tem prihaja do nepotrebne izgube koristih hranil.

Raznolikost v prehrani je najboljša.

Sezonska zelenjava na slovenskem vrtu

Prvo pravilo pri tem naj bo, da izbirate sezonsko in lokalno zelenjavo.

Če še niste odprli svojega zelenjavnega vrta, je zdaj pravi čas.

Gojenje zelenjave na lastnem vrtu je vznemirljiva in zelo praktična dejavnost.

Če se šele spogledujete, lahko brez večjega truda vzgojite veliko rastlin.

Začnite z rastlinami, ki jih je enostavno gojiti, kot so zelišča ali redkvice, in postopoma preidite na zahtevnejše sorte.

Dišeča zelišča so ene najlažjih rastlin za gojenje. Ne potrebujejo posebne nege in hitro rastejo.

Za uspešno gojenje je treba zagotoviti dovolj sončne svetlobe in redno zalivanje.

Pomladne vrtnine

Redkev in repa sta hitro rastoči korenovki, ki ju lahko poberete že nekaj tednov po sajenju.

Redkev sejemo neposredno na stalno mesto in setev senčimo. Ni zahtevna.

Repa raste tudi pri nizkih temperaturah (nekaj nad 0°C).

Špinačo lahko pridelujemo iz sadik ali sejemo na prosto.

Poletne vrtnine

Kumare, paradižnik, bučke, paprika in jajčevec potrebujejo več toplote.

Paradižnik na prosto presadimo, ko so dnevne temperature nad 18°C, nočne pa nad 10°C.

Kumare lahko sejemo neposredno na končno mesto, ko ima zemlja temperaturo vsaj 15°C.

Bučke lahko sejemo neposredno na končno mesto, ko ima zemlja temperaturo vsaj 20°C.

Jajčevec vzgajamo iz sadik.

Med vrstami naj bo vsaj 80 cm, med rastlinami v vrsti pa vsaj 60 cm.

Lega naj bo sončna in zavetrna.

Jesenske in zimske vrtnine

Že mislite na zimo? Zimska solata?

Najbolj priljubljeni so radiči in endivija, saj jim jesenske in zimske temperature zlepa ne pridejo do živega.

Poletne sorte radiča do zime oblikujejo rdeče ali zelene glave.

Prezimne sorte tvorijo glave zgodaj spomladi.

Zelje lahko nekaj časa zdržijo tudi pod 0°C.

Rukola najbolje uspeva v hladnejšem delu leta.

Ekološka in domača pridelava

Delež ekološko pridelane zelenjave v Sloveniji znaša 10 %.

Ekologija: skrb za vrt je ekološka dejavnost.

Gojenje lastne zelenjave podpira stik z naravo in omogoča izobraževanje.

Na razpoložljivost in dostopnost zdravju koristnih prehranskih izbir, npr. doma, v šoli, v restavracijah, vpliva vsak posameznik s svojo izbiro in uživanjem teh živil, tudi sadja in zelenjave.

Zato si je smiselno v vseh okoljih, kjer delamo, živimo, se igramo, učimo itd. zagotoviti zelenjavo ali sadje, saj tako obstaja mnogo večja verjetnost, da ju bomo tudi dejansko zaužili.

Zelenjava v prehrani otrok

Dojenčki in malčki od 6. meseca do dopolnjenega 2. leta starosti najbolje sprejemajo nove arome in okuse, zato naj v tem času okusijo kar največ različnih živil.

Uvajanje hrane naj se prične z zelenjavo, zelenjavnimi in zelenjavno-žitnimi kašicami, po uvedbi zelenjave naj sledi uvajanje sadja.

Seveda se ob tem lahko pojavi zavračanje, zato je potrebno zelenjavo oz. zelenjavne jedi otrokom ponuditi večkrat.

Po osmih ponovitvah se približno 70% dojenčkov navadi na nov okus, pri čemer otrok ne grajajmo, temveč otroke nežno spodbujajmo in bodimo dober zgled.

Zelenjava kot del varovalne prehrane

Način prehranjevanja lahko predstavlja dejavnik tveganja, ki ogroža naše zdravje, po drugi strani pa je lahko zaščitni dejavnik, ki krepi zdravje in izboljša kvaliteto življenja.

Velja, da obroki, ki vsebujejo zadostne količine zelenjave in sadja, predstavljajo varovalno prehrano, vendar Slovenci v povprečju kljub temu še zmeraj zaužijemo premalo sadja in zelenjave.

Prenizek vnos sadja in zelenjave v razvitem svetu velja za pomemben dejavnik s prehrano povezanih zdravstvenih tveganj.

Podobno je z rakavimi obolenji, za katere se sklepa, da jih je kar 35% povezanih s prehranjevalnimi navadami, deloma tudi s prenizkim vnosom zelenjave in sadja.

Rezultati zanesljivih študij so pokazali, da čebula in česen zmanjšujeta možnost za nastanek raka na želodcu in debelem črevesu.

Povečan vnos sadja in zelenjave deluje preventivno še na številne druge oblike raka, vključno s pljučnim rakom, rakom prostate in jeter.

Zelenjava in sadje sta bogata tudi s prehranskimi vlakninami, ki skupaj z vodo v črevesju tvorijo t.i. balast.

Gre za snovi, ki jih naši prebavni encimi ne morejo razgraditi.

Prehranske vlaknine imajo v telesu več pomembnih funkcij: zavirajo razvoj številnih bolezni, znižujejo glikemični indeks zaužite hrane, pospešujejo čas potovanja hrane skozi črevo, hkrati pa služijo kot vir hranil (prebiotik) naši črevesni mikrobioti.

Kako izbrati najbolj hranilno zelenjavo?

Rezultati raziskave so pokazali, da so se na vrhu lestvice najpogosteje znašle križnice ter zelena listnata zelenjava.

Nekoliko nižje so se uvrstile nekatere vrste rumene in oranžne zelenjave, kot sta korenje in sladki krompir, pa tudi čebulnice, citrusi in jagodičevje.

Raznolikost v prehrani je najboljša.

Seveda ena sama rastlina ne more nadomestiti pestre in uravnotežene prehrane, je pa vodna kreša zelo dobrodošel dodatek k jedilniku.

tags: #zelenjava #najbolj #gojena #v #sloveniji