Celjske mesnine svoje izdelke tržijo tudi pod certifikatom »izbrana kakovost Slovenije«, njihova ponudba pa vključuje meso in mesne izdelke, ki so povezani s slovensko prirejo, predelavo ter blagovno znamko Z'dežele.
Pri izbiri šunke niso pomembni le proizvajalec, blagovna znamka in poreklo, temveč tudi kos mesa, njegova barva, zamaščenost, žilavost ter način priprave. Za različne jedce so primerni različni deli, zato je dobro vedeti, kaj pričakovati od plečeta, stegna in drugih kosov.
Celjske mesnine in blagovna znamka Z'dežele
Mesna industrija Braća Pivac je nova lastnica Celjskih mesnin.
Novi strateški partner prevzema poslovne segmente Celjskih mesnin to so družba Celjske mesnine Z'dežele z obrati za proizvodnjo in predelavo mesa in drugih trajnih in poltrajnih izdelkov, Pršutarna S' Krasa ter invalidsko podjetje Celjske mesnine - Storitve.
Mesna industrija Braća Pivac ima na Hrvaškem lastne obrate za proizvodnjo in predelavo mesa in je cenjena tako na domačem kot tudi mednarodnem trgu.
»V mesni industriji v Sloveniji in širši regiji poteka povezovanje. Trg je vedno bolj odprt. Podjetja, ki imajo več milijard prometa, direktno vstopajo tudi na naše police. Zato bo to partnerstvo obojestransko koristno, saj bo omogočilo nadaljnjo rast Celjskih mesnin in tudi nove skupine, ki bo največja in najuspešnejša na področju rdečega mesa v regiji,« je Krivec zapisal v sporočilu za javnost in dodal, da je vstop strateškega partnerja v Celjske mesnine dobra novica za podjetja, zaposlene, dobavitelje in potrošnike.
»Že sedaj smo največji odkupovalec živine in predelovalec rdečega mesa v Sloveniji. Tako bo ostalo tudi v prihodnje.«
Predsednik uprave Neven Pivac posel vidi kot logično povezovanje močnih in avtohtonih podjetij.
»Celjske mesnine smo prepoznali kot družbo z velikim potencialom.«
Ali je šunka Celjskih mesnin slovenska?
Celjske mesnine so največji odkupovalec govejega mesa in tudi predelovalec.
Pretežni vir njihovih surovin pa je bila slovenska prireja.
Prav zato se pri potrošnikih pojavlja vprašanje, ali bo sprememba lastništva vplivala na poreklo mesa in mesnih izdelkov pod blagovno znamko Z'dežele.
Bi lahko na trgovinskih policah pod vsem dobro znano znamko Z'dežele kmalu kupovali hrvaško meso?
»Kratkoročno verjetno ne bo nikakršnih sprememb. Dolgoročno pa seveda lahko to prinese tudi spremembe,« pojasnjuje agrarni ekonomist z ljubljanske Biotehnične fakultete Andrej Udovč.
To pomeni, da sama blagovna znamka še ne daje odgovora na vprašanje o poreklu posamezne šunke. Za potrošnika so pomembni podatki na embalaži, predvsem navedba države reje, zakola in predelave ter morebitni certifikati.
Kaj sprememba lastništva pomeni za potrošnike
In kaj prodaja pomeni za kmetije, vezane na Celjske mesnine? Kaj konec koncev pomeni za potrošnike?
»Seveda nas skrbi, zakaj se dogaja to, kar se, oz. kaj se je dogajalo v preteklosti. To je politika, ki bi lahko v preteklosti imela vpliv, pa ga ni imela, ohranjanje statusa quo, brez strategije ... to je danes naša realnost.« Tako na zadnje odmevne prodaje odgovarja kmetijska ministrica Mateja Čalušić.
Obenem pa miri, da se nam za prehransko varnost Slovenije ni treba bati.
»Dokler ne pride do neke situacije, ki bi bila katastrofalna, da ne rečem kar vojna ekonomija, se potrošnikom za dostop do hrane ni treba bati,« dodaja Udovč.
Da naj država takoj ukrepa, oblikuje dolgoročno prehransko strategijo ter s tem pa zagotovi prehransko neodvisnost, pa tri tedne pred evropskimi volitvami opozarjajo v stranki Vesna.
»Tujci nimajo interesa zagotavljati neke odvisnosti od lokalne prehrane, zagotavljati našo prehransko preskrbo,« pravi njihova kandidatka za evropsko poslanko Urša Zgojznik.
»Strategija se pripravlja, ampak na različnih nivojih. Z različnimi deležniki, z različnimi akterji, stroko, kmeti, celotno agroživilsko industrijo.«
Velikost in pomen skupine Pivac
Skupina Pivac, pod okrilje katere so prešle tudi Celjske mesnine, je lani ustvarila 888 milijonov evrov prihodkov in 30 milijonov evrov čistega dobička, s čimer je postala največje živilsko podjetje na Hrvaškem.
Skupina Podravka je imela nižje prihodke, a je ustvarila za več kot enkrat višji dobiček, poroča STA.
K prihodkom skupine Pivac je lani največ prispevala matična družba Mesna industrija Braća Pivac, ki ima na Hrvaškem lastne obrate za proizvodnjo in predelavo mesa.
Podjetje PPK Karlovac je imelo 289 milijonov evrov prihodkov in 13 milijonov evrov dobička, Mesna industrija Vajda iz Čakovca pa 98 milijonov evrov prihodkov in 2,1 milijona evrov dobička.
V skupini deluje tudi Kraš.
Skupina Pivac je lani zaposlovala skupaj 3.700 ljudi.
Druga največja živilska skupina na Hrvaškem je skupina Vindija s skupnimi prihodki 750 milijonov evrov in dobičkom, ki je znašal 31 milijonov evrov.
Sledi skupina Podravka, v kateri so med drugim Podravka, Belupo in slovensko Žito.
| Podatek | Vrednost |
|---|---|
| Prihodki skupine Pivac | 888 milijonov evrov |
| Čisti dobiček skupine Pivac | 30 milijonov evrov |
| Zaposleni v skupini Pivac | 3.700 ljudi |
| Prihodki podjetja PPK Karlovac | 289 milijonov evrov |
| Dobiček podjetja PPK Karlovac | 13 milijonov evrov |
| Prihodki Mesne industrije Vajda | 98 milijonov evrov |
| Dobiček Mesne industrije Vajda | 2,1 milijona evrov |
Kateri kos šunke izbrati
Na vprašanje odgovarja Miran Ivanetič iz Črnomlja, ki ga radi označimo za zvezdo med mesarji, saj zalaga vrsto uveljavljenih kuharskih imen.
Miran Ivanetič nam je že razložil, kaj je zares dobra velikonočna šunka, kako se jo izbere, kako velika naj bo in kako jo skuhati.
Tokrat pa se sprašujemo, kateri kos je primeren za katerega jedca?
Pleče
Za stranko, ki ve, kaj je dobro, in ve, kaj hoče, meni Ivanetič.
To so stranke, ki pleče ponavadi naročijo vnaprej in to počnejo leta in leta.
Specifična, oceni Ivanetič.
To je izbira za tiste, ki imajo radi premaščene kose, primeren je tudi za testo.
Za podobne jedce, kot jih Ivanetič »vidi« pri plečetu.
Tak kos bi kuhali kaki dve uri do dve uri in pol.
Ne pozabite: od tega bi imeli še nekaj litrov odlične osnove za juho.
Stegno
Manj pogosta izbira.
Sicer je pa to bolj žilavo in bolj pusto meso.
Tu velja (splošno) navodilo glede barve: temnejša ko je, bolje je, pravi Ivanetič.
In to se tu dobro vidi: stegno je svetlejše barve kot na primer pleče.
Kako prepoznati dobro šunko
Včasih je bilo samoumevno vedeti, od kod prihaja meso na naši mizi.
Danes pa se vse pogosteje sprašujemo, kaj pravzaprav jemo, saj je preveč neznank in s tem premalo zaupanja.
A še obstajajo kmetije, kjer čas teče počasneje in kjer kakovost ni kompromis.
Danes spoznajte Kmetijo Pr’ Soud, ki vrača tisto, kar pogrešamo: domače, sledljivo, pripravljeno z rokami in srcem.
Pri nakupu je zato smiselno preveriti:
- poreklo mesa in navedene podatke na embalaži;
- ali ima izdelek certifikat »izbrana kakovost Slovenije«;
- barvo mesa;
- delež maščobe;
- ali je kos bolj pust, žilav ali prepojen z maščobo;
- način priprave, za katerega je šunka namenjena.
Kako skuhati velikonočno šunko
Velika noč je praznik tradicije, ki na mizo prinaša domače dobrote, med katerimi kraljuje sočna in okusna šunka.
Da bo vsako leto zares popolna, je ključno, da jo pripravite s potrpežljivostjo.
Sledite preprostim navodilom in pripravite velikonočno šunko, ki bo navdušila vso družino!
Priprava
Šunko položimo v lonec s hladno vodo, kar zagotovi, da se segreva počasi in skuha enakomerno.
Kuhanje
Ko voda zavre, temperaturo znižamo.
Šunka naj narahlo vre 1 uro za vsak kilogram njene teže.
Npr. če ima vaša domača šunka 2 kg, naj se počasi kuha vsaj 2 uri.
Odstavitev
To je ključni korak za sočnost!
Po kuhanju šunko pustimo v vodi vsaj toliko časa, kolikor smo jo kuhali.
Tako se vlakna sprostijo, meso pa ostane polnega okusa.
Hlajenje
Najbolje je, da se šunka do konca ohladi kar v vodi, v kateri se je kuhala, saj s tem ohrani vse svoje dragocene sokove in se ne izsuši.
Rezanje
Ohlajeno šunko narežemo na tanke rezine tik preden jo postrežemo.
Rezanje bo lažje z ostrim nožem ali rezalnikom.
