Brstični ohrovt je zelnata rastlina iz družine križnic.
Brstični ohrovt ali Brassica oleracea var. Gemmifera je kapusnica, ki vedno razvije močan koreninski sistem. Njegovi listi so veliki in jajčasto oblikovani, na steblu pa se razvijejo majhne zelju podobne glavice. Odvisno od sorte brstični ohrovt doseže 30 do 80 cm višine.
Brstični ohrovt je v sezoni jeseni in pozimi in predlagam, da se ga v tem času čim več naješ. Okus je specifičen, saj nanj močno vpliva temperatura pridelave. Vendar pa za razliko od ostalih pridobi brstični ohrovt svoj značilni okus šele pozimi.
Zakaj ga mnogi ne marajo
Brstičnega ohrovta ne mara presenetljivo veliko ljudi: pravzaprav skoraj vsi tisti, ki so bili obsojeni na uživanje razkuhanih kroglic neprijetnega vonja in spranega okusa, preživelih dolgotrajno kuhanje v vodi.
Brstični ohrovt je najverjetneje tako nepriljubljen, ker ga mnogi napačno pripravljajo. Če ga prekuhamo, namreč postane grenak. Pa še ogromno za nas koristnih hranil izgubimo.
Najslabše je brstični ohrovt skuhati v vodi. Priporočamo, da ga spečete v ponvi ali v pečici.
Nepravilna vzgoja in prehitro pobiranje brstičnega ohrovta sta največkrat vzrok otrokom tako neprijetnega okusa.
Hranilna vrednost brstičnega ohrovta
Brstični ohrovt je res hranljivo živilo. Je dober za zdravje, saj vsebuje kalij, magnezij in vitamine ter veliko antioksidantov.
Vsa zelenjava, ki jo povezujemo z zeljem, vsebuje glukozinolate, snovi ostrega vonja po žveplu in pikantnega okusa. V naravi so namenjene temu, da odganjajo razne majhne škodljivce - v človeškem telesu pa se obnašajo povsem drugače.
Brstični ohrovt jih ima v svoji družini daleč največ: približno štirikrat toliko kot rdeče zelje.
Brstični ohrovt vsebuje približno trikrat več vitamina C kot pomaranče, antioksidante in druge za naše telo koristne sestavine. Tako na naraven način krepimo telo, skrbimo za presnovo, razstrupljamo kri in varujemo pred rakom.
Vitamin K za kri in kosti
Ta zelenjava je še posebej bogata z vitaminom K. Ta sicer ni najbolj znan vitamin, a naj vas to ne zavede.
Naše telo ga nujno potrebuje, saj vpliva na našo kri ter kosti. Vitamin K sodeluje v procesih, zaradi katerih, ko se ranimo, ne izkrvavimo.
Poleg tega bi morali dovolj vitamina K pojesti otroci, saj je pomemben za rast kosti. Prav tako pa je kasneje nujen tudi za ohranjanje kostne mase, kar preprečuje pojav osteoporoze.
Vitamin K poleg tega tudi izboljšuje zmožnost telesa, da izkoristi kalcij, ki ga uživate s hrano.
Vitamin C in imunski sistem
Kdo bi si mislil, da je brstični ohrovt tudi eden najboljših virov vitamina C?
Ko se prehladite, bržkone najprej posežete po limonah. Res je, da do zelo zdrave, a v resnici bi morali, ko želite užiti več vitamina C, pomisliti tudi na brstični ohrovt.
Ko ste prehlajeni, bi bil pravzaprav idealen čas, da si ga pripravite za kosilo. Okoli 78 gramov kuhanega brstičnega ohrovta naj bi zadostilo kar 80 odstotkom vitamina C, ki bi ga morali zaužiti na dan.
Študije pa so pokazale, da ta vitamin tako dobro vpliva na imunski sistem, da dejansko skrajša čas prehlada. Poleg tega vitamin C tudi omogoči telesu, da bolje izkoristi železo, ki ga užijete s hrano, ki ni iz živalskih virov.
Vlaknine in prebava
Brstični ohrovt vsebuje obilico vlaknin, zato je odlično živilo za izboljševanje prebave. V prehrano ga nujno vključite, če vas muči zaprtje.
Vlaknine so tudi hrana bakterijam, ki živijo v našem črevesju. In zadnja leta raziskave kažejo, da te sodelujejo pri vrsti procesov, ki potekajo v telesu.
Med drugim so del imunskega sistema, vplivale pa naj bi celo na naše razpoloženje. Zato le uživajte dovolj vlaknin.
Vlaknine in krvni sladkor
Vlaknine pomagajo tudi pri uravnavanju krvnega sladkorja.
Kako pripraviti brstični ohrovt
Največji sovražnik pri kuhanju brstičnega ohrovta je pravzaprav voda.
V nadaljevanju pa v to enačbo stopi še nain kuhanja: manj ko je zraven vode, več koristi bo od brstičnega ohrovta.
Količina vitamina A, ki deluje antioksidativno, na primer, se poveča za petkrat, če ga pripravimo s čim manj vode.
Maščoba, ki smo jo dodali, pa omogoči, da ga telo še lažje vsrka.
Priprava v ponvi
Očistite brstični ohrovt - odstranite odebeljeno steblo in ga termično obdelajte po želji, dokler ne postane mehak.
Spodaj odrežemo mali kocen, potem odstranimo vse tršate temno zelene listke, ki so bodisi poškodovani bodisi se ne prilegajo dobro glavici.
Odločitev, kako temeljiti boste, prepuščamo vam, kajti teh ostankov se lahko nabere kar precej in se nam jih na koncu zdi škoda.
Očiščeno glavico potem prerežemo na pol.
Zakaj pa? Zato, ker brstičnega ohrovta ne bomo kuhali: v kropu niti pod razno, še v sopari ne, kar je sicer precej boljši način.
Tokratna izbira naj bo peka v dobri težki ponvi.
Ohrovt bi lahko opekli na suho, ampak veliko boljši način je, če dodamo nekaj maščobe.
Izkustvo govori, da se najbolje obnese svinjska mast ali maščoba, ki jo odtopimo s slanine.
Kako pa to naredimo? Slanino narežemo, damo v ponev, v kateri bomo pekli brstični ohrovt, in prilijemo malce vode - maščoba se bo topila hitreje, saj zrak vročino slabše prevaja, voda pa bo hitro povrela.
Prerezane glavice torej vržemo v ponev, kjer čaka vroča mast, hitro pomešamo in jih na močnem ognju pražimo, dokler robovi ne počrnijo.
Brez skrbi: ti deli so tisti, ki bodo prispevali odličen okus.
Cilj je, da se zelenjava čim hitreje segreje na vsaj osemdeset stopinj: ta temperatura ustavi delovanje encima, ki razgrajuje ravno tiste okuse, ki jih brstični ohrovt mora imeti.
Najbolj nas zanima prav okus, začinjen s karameliziranimi in globokimi podtoni, ki jih dobimo s praženjem.
Brstični ohrovt z maslom, čebulo in kislo smetano
V ponvi stopite maslo in na njem popražite nasekljano čebulo.
Štedilnik ugasnite.
V ponev dodajte termično obdelan brstični ohrovt in kislo smetano.
Začinite s soljo, poprom in drugimi začimbami po želji, kot so česen v prahu, dimljena paprika ipd.
Brstični ohrovt iz pečice
Če ti brstični ohrovt (še) ni všeč, poskusi ta recept in obljubim, da ti bo (postal) všeč.
Pripraviš ga v 30-ih minutah, potrebuješ pa brstični ohrovt, mešanico za paniranje (ki jo lahko pripraviš tudi sam/a) in nekaj olja.
Vse pa pripraviš v pečici.
Mešanica za paniranje
Seveda lahko pripraviš tudi domačo mešanico za paniranje.
Uporabi drobtine, sir ter zelišča, ki so ti najbolj všeč.
Namesto že vnaprej pripravljene mešanice uporabi 4 žlice drobtin, 2 žlici naribanega parmezana, skupaj 2 žlički začimbnic (drobnjak, čebula, peteršilj, rožmarin in kajenski poper oziroma začimbnice po želji).
Brstični ohrovt stresi v skledo ter prilij hladno vodo.
Na krožnik stresi mešanico za paniranje.
Brstični ohrovt povaljaj v razžvrkljanem beljaku, nato pa v doma pripravljeni mešanici.
Postopek peke
Brstičnim ohrovtkom odstrani zunanje lističe.
Brstični ohrovt povaljaj v drobtinah.
Prenesi jih na malenkost naoljen pekač, dodaj morebitne ostanke mešanice, pokapaj z oljem in speci.
Brstični ohrovt je pečen, ko jih obdajajo zlato obarvane drobtine in se ohrovti malenkost zmehčajo - pozor, naj brstični ohrovt nikar ne bo zdrizast, naj obdrži nekaj strukture.
Po želji ga pokapaj z nekaj limoninega soka in osveži še s svežim peteršiljem.
Pohan brstični ohrovt lahko postrežeš kot prilogo h kateri koli glavni jedi, lahko pa je tudi odlična predjed.
Ohrovt po želji postrezi s solato in medeno pomako.
To jed ne moreš pripraviti vnaprej, saj je dobra le sveže pripravljena.
Gojenje brstičnega ohrovta na vrtu
Brstični ohrovt spada v družino kapusnic in zato ima zelo podobne zahteve kod tudi druge rastline iz te kapusnic (zelje, brokoli, cvetača …).
Je ena redkih vrtnin, ki je odporna prosti mrazu in jo zato lahko zelo dolgo obiramo na prostem.
Lahko pa rastlino zavarujemo s smrečjem.
Setev in vzgoja sadik
Setev brstičnega ohrovta za sadike s koreninsko grudo lahko opravimo že meseca marca, aprila in vse do sredine junija.
Na prosto ga sejemo od aprila do sredine junija.
Brstični ohrovt je najbolje sejati in presajati v mesecu juniju, na Primorskem pa še kasneje.
Tudi prezimne sorte presajamo do sredine julija.
Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo.
Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo.
Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti.
Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico.
Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali.
S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline.
Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov.
Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico.
Po pikiranju moramo biti v maju in juniju pozorni na redno zalivanje, saj sonce substrat hitro izsuši.
Presajanje in razdalja
Sadike brstičnega ohrovta lahko sadimo takoj za zgodnjim krompirjem ali grahom, vendar ga ne sadimo pozneje kot do sredine junija.
Torej ga v ta namen sejemo od sredine aprila do sredine maja.
Pred brstičnim ohrovtom na gredi vzgajamo zgodnjo spomladansko zelenjavo.
Le za spomladanskimi kapusnicami ga ne sadimo.
Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo.
Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini.
Brstični ohrovt zraste v veliko rastlino, zato rabi veliko prostora.
Končna razdalja med sadikami naj bo 50 cm.
Običajno je dovolj, če ga sadimo na razdaljo 50 cm v vrsti in med vrstami.
Če brstični ohrovt sadimo dovolj narazen lahko prazen vmesni prostor izkoristimo za setev stročnic (grah, bob, čičerika, leča, stročji fižol).
Vmesni prostor lahko uporabimo tudi za setev špinače, blitve, sadimo ga lahko tudi ob krompir ali v kombinaciji z zeleno.
Zalivanje, zastirka in opora
Brstični ohrovt potrebuje stalno oskrbo z vodo v obdobju po sajenju.
Tla tudi dodatno zastremo s travnim odkosom ali listjem.
Ustreza mu poletna zastirka listja in svežega travnega odkosa.
Če poleti zastanejo v rasti, bo pridelek čez zimo slab.
Od julija do novembra brstični ohrovt samo raste in postopoma razvija velike liste, nad katerimi se bodo jeseni začeli pojavljati brsti.
Nekaj spodnjih listov lahko pobledi, oveni in odpade.
Ker je brstični ohrovt večji kot listnati in ga lahko sneg ali veter prelomi, je zelo priporočljivo, da mu postavimo oporo.
Vsakemu posebej lahko postavimo količek in ga privežemo.
Gnojenje
Posebno pozornost namenjamo gnojenju, pri čemer smo zelo previdni.
Če ga namreč preveč gnojimo, rodi brstični ohrovt le redke rožice.
Brstični ohrovt potrebuje veliko hranil, najbolj je zahteven za dušik in kalij, nekoliko manj za fosfor.
Pred presajanjem ga pognojimo s hlevskim gnojem v količini do 60 kg/10 m2, uporabimo lahko tudi domač kompost (4 l/m2) ali sodobna organska gnojila.
Brstični ohrovt z dušičnimi gnojili dognojujemo v času intenzivne rasti in pred začetkom oblikovanja brstov.
Za dognojevanje s kalijem v jesenskem času uporabimo kalijev nitrat ali kalijev sulfat.
Veliko dušika vsebuje tudi koprivna prevrelka, veliko kalija pa gabezova prevrelka.
Zaradi gnojenja z lesnim pepelom postanejo brsti bolj trdi.
Vršičkanje
Že v septembru je potrebno odlomiti terminalni vrh, da se brstiči lepo tvorijo in oblikujejo.
Če želimo pospešen razvoj brstov pri brstičnem ohrovtu, da dozorijo naenkrat lahko vrhove odščipnemo.
V domačem vrtu odstranjevanje listov in vrhov opustimo, saj je pridelek vseeno zagotovljen.
Nekateri rastlino vršičkajo, ko sredinski (glavni, rastni) vršiček sredi zime odstranijo, da s tem pospešijo razvoj in debeljenje brstov.
Če smo rastline vršičkali konec jeseni, potem pridelek naberemo naenkrat.
Zaščita pred škodljivci in boleznimi
Najraje korenine mladih sadik brstičnega ohrovta obgloda bramor.
Takoj, ko brstični ohrovt požene mlade liste, znajo na obisk priskakljati bolhači.
Da so tvoj vrt obiskali bolhači, bo vidno po šivankinih luknjicah na listih.
Veliko trojko škodljivcev, ki jim gre v slast brstični ohrovt zaključuje kapusov belin.
Metuljček obožuje vse vrste kapusnic in jajčeca poleti hitro zaleže na liste brstičnega ohrovta.
V tem času je že aktiven metulj kapusov belin (Pieris brassicae), ki lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki lahko že v enem dnevu uničijo sadike.
Brstični ohrovt lahko zaščitiš s protitočno mrežo, še bolje pa je uporabiti Neem tonic, gnojilo z močjo insekticida, ki bo hrati poskrbelo za kapusovega belina, bolhače, uši in še kaj.
Brstični ohrovt od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo.
Na nek način pa mreže vseeno kazijo podobo našega vrta.
Med rastjo imamo enake izzive kot pri ostalih že opisanih kapusnicah.
Zopet se pojavi insektna mreža kot najboljša preventivna rešitev pred letečimi škodljivci.
Za preganjanje škodljivcev ob brstični ohrovt sadimo ali sejemo kapucinke, kamilico, poprovo meto, žajbelj in koper.
Mlade rastline varujemo pred bolhači, nadležne so lahko tudi gosenice metuljev.
Zimska odpornost in obiranje
Z novembrom pa pride do izraza lepota zimskega vrtnarjenja, ko nizke temperature ustavijo vse živali in tudi morebitne bolezni.
Pozimi skorajda nimamo težav s škodljivci.
Z listi si lahko postrežejo zgolj lačne srne ali zajci.
Če nimamo ograje, preko rastlin napnemo protitočno mrežo ali mrežo proti ptičem.
Če je jesen topla, se predčasno odpirajo brsti in tvorijo morebitno steblo.
Ko rastlina razvije na otip čvrste, lepo oblikovane brste, začnemo z nabiranjem.
To je navadno od novembra pa vse do konca februarja ali še marca naslednje leto.
Nabiramo ga postopoma, po steblu od spodaj navzgor.
Praviloma so na steblu nižji brsti tudi večji, saj so starejši.
V kolikor zamudimo nekaj starejših brstov in so večji ter mehkejši na otip, so ti še vedno užitni.
Nabiramo s pomočjo nožka ali pa jih z roko odlomimo v smeri proti tlom.
S tem ne bomo poškodovali rastline.
Pravilno shranjevanje
Če ga ne nameravaš pripraviti tako, ko ga kupiš, predlagam, da olupiš zunanje liste, v posodo daš list papirnate brisače in jo neprodušno zapreš.
Na nekaj dni zamenjaj papirnato brisačo in obriši morebitno vlago na straneh posode.
Tako te v hladilniku počaka tudi dober teden.
Seveda pred uporabo brstični ohrovt tudi dobro umij in pazljivo preglej, saj se včasih v notranjost ohrovta skrije kakšna živalica.
