Ogrska salama med dojenjem: kaj mora vedeti doječa mama

Med dojenjem lahko mati praviloma uživa raznoliko prehrano, vendar je pri nekaterih živilih pomembna večja previdnost zaradi mikrobioloških in kemičnih tveganj. Ogrska salama spada med suhomesnate izdelke, zato je pri njenem uživanju smiselno upoštevati način izdelave, kakovost, rok uporabe, shranjevanje in količino.

Na splošno velja, da med dojenjem lahko jeste vse, kar vi in vaš otrok dobro prenašata. Seznam prepovedanih živil pri dojenju ne obstaja. Kljub temu so v času dojenja določena živila zaradi morebitne onesnaženosti s kemičnimi ali z mikrobiološkimi onesnaževali odsvetovana.

Ali je ogrska salama dovoljena med dojenjem?

Ogrska salama je suhomesnati izdelek, zato jo je mogoče uživati le z določeno mero previdnosti. V času dojenja so zaradi možne onesnaženosti ali mikrobioloških tveganj odsvetovana surova ali premalo toplotno obdelana živila živalskega izvora, med katera sodijo tudi suhomesnati izdelki, kot so pršut in carpaccio.

V drugem priporočilu so med živili, ki se jim je treba izogibati, navedeni surova ali toplotno malo obdelana živila živalskega porekla, med njimi tatarski biftek, pršut in carpaccio. To pomeni, da je pri suhomesnatih izdelkih pomembna razlika med izdelkom, ki je varno proizveden, pravilno zorjen in ustrezno shranjen, ter izdelkom neznanega izvora ali dvomljive kakovosti.

Pri vprašanju o suhih salamih in pršutu je bilo navedeno, da so lahko v redu, vendar je priporočljivo izbrati živila brez konzervansov, če je mogoče pogledati na etiketo ali kupiti iz kakšne preverjene bolj naravne predelave. Mati mora biti pozorna, da ne kupi nečesa, v kar ni prepričana, da je dobre kakovosti.

Najvarnejša izbira je industrijsko ali domače pripravljen izdelek preverjene kakovosti, kupljen pri zanesljivem ponudniku, z jasno označenim rokom uporabe in navodili za shranjevanje. Ogrska salama naj bo sveže odprta, pravilno hlajena in zaužita v zmerni količini.

Na kaj biti pozoren pri izbiri ogrske salame

• Izvor izdelka: izberite izdelek preverjenega proizvajalca ali ponudnika.
• Oznaka in sestava: če je mogoče, preverite etiketo, vsebnost maščob, soli, konzervansov in drugih dodatkov.
• Rok uporabe: ne uživajte izdelka po preteku roka uporabnosti.
• Embalaža: embalaža mora biti nepoškodovana, brez napihnjenosti, iztekanja ali drugih znakov kvarjenja.
• Shranjevanje: izdelek hranite v skladu z navodili proizvajalca in ga po odprtju porabite v priporočenem času.
• Vonj, barva in videz: ob nenavadnem vonju, sluzasti površini, plesni ali spremenjeni barvi izdelka ne zaužijte.
• Količina: suhomesnati izdelki naj bodo občasna in ne vsakodnevna izbira.

Pri izbiri mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov zato posegajte po izdelkih z nižjo vsebnostjo maščob, pri izboru rastlinskih maščob pa posegajte predvsem po takšnih, ki vsebujejo več nenasičenih maščob, npr. oljčno olje.

Zakaj ogrska salama ni najboljša vsakodnevna izbira?

Pomembno je, da ne spregledamo skritih maščob, ki se nahajajo predvsem v ocvrtih živilih, salamah, klobasah, sirih, smetani, majonezi, pecivu itd.

Maščobe naj predstavljajo 30% dnevnega vnosa energije. Potrebe po maščobah se med nosečnostjo in dojenjem ne povečajo. Prekomerno uživanje maščob lahko povzroči pretiran občutek sitosti in slabost.

Izredno pomembna je sestava maščob. V največji možni meri se izogibajte trans maščob, nasičenih maščob naj bo do 10%, enkrat nasičenih maščob vsaj 10%, in večkrat nenasičenih maščob med 7 in 10% vnesene energije.

V maščobah živalskega izvora, kot so maslo, slanina in loj, je veliko nasičenih maščobnih kislin, katerih uživanje želimo omejevati. Ogrska salama je lahko zaradi vsebnosti maščob in soli manj ugodna izbira od pustega mesa, rib, jajc, stročnic ali drugih hranilno bogatih živil.

Hranilno revna živila so tista, ki vsebujejo veliko maščob in/ali sladkorjev in le malo drugih hranil ter zato v prehrani doječih mater niso zaželjena, npr. pecivo, ocvrta živila in sladkarije. Suhomesnati izdelki naj zato ne izpodrinejo zelenjave, sadja, polnozrnatih živil, mlečnih izdelkov, rib, jajc in stročnic.

Ali konzervansi v ogrski salami prehajajo v materino mleko?

Pri uživanju suhomesnatih izdelkov je smiselno omejevati izdelke z veliko dodatki in izbirati kakovostno hrano. V odgovoru na vprašanje o surovem mesu je bilo navedeno, da so pri kakovosti pomembne tudi različne kemikalije in konzervansi, ki lahko prehajajo v mleko.

To ne pomeni, da bo občasno uživanje preverjene ogrske salame nujno škodovalo dojenčku. Pomeni pa, da je bolje omejiti pogosto uživanje izdelkov z veliko soli, maščob, konzervansov in drugih dodatkov ter dati prednost čim bolj svežim in hranilno bogatim živilom.

Vodilo naj bo izbira raznolikih, čim bolj svežih, sezonskih, lokalnih in hranilno bogatih živil. Noseče in doječe matere potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano ter redne, enakomerno porazdeljene obroke.

Ali lahko ogrska salama povzroči težave pri dojenčku?

Materina prehrana se lahko odraža v okusu materinega mleka, vendar dojenčki zaradi tega običajno nimajo težav. Nekatera živila so med dojenjem lahko problematična, zato bodite pozorni na to, kako vaš otrok reagira na posamezno živilo.

Nekateri dojenčki so namreč občutljivi in ne morejo prenašati nekaterih živil, zato lahko nanje reagirajo z napenjanjem, bolečinami v trebuhu ali izpuščaji.

Dojenčke včasih boli trebušček ali so nemirni, vendar je to bolj posledica otrokovega še nezrelega prebavnega sistema kot materine prehrane. Tudi ob dojenčkovih krčih naj mamica ne izloča živil na lastno pobudo.

Če mamica ugotovi, da določena živila pri otroku povzročajo neželeno reakcijo, naj jih uživa v majhni količini in kot sestavni del obroka. Nikakor pa naj jih iz svojega jedilnika ne izloči, saj lahko prehrana postane preveč osiromašena, kar lahko povzroči tako njeno hranilno podhranjenost, kot tudi manj kvalitetno mleko.

V primeru suma nestrpnosti na hrano, kot sta napihnjenost in bolečine v trebuhu, morate določeno živilo začasno izpustiti iz jedilnika za 1 do 2 tedna in ob ponovitvi opazujte otroka.

Preventivno izločanje živil zaradi strahu pred alergijami ni smiselno. O odzivu se presoja šele, ko se težava dejansko pojavi, in to v dogovoru z zdravstvenim strokovnjakom.

Razlika med dojenjem in nosečnostjo

Pri nosečnicah so priporočila glede surovih in premalo toplotno obdelanih živil strožja zaradi neposrednega tveganja za razvijajoči se plod. Med dojenjem bakterije iz hrane ne prehajajo v mleko na način, da bi praviloma škodovale otroku, vendar lahko pokvarjeno ali okuženo živilo povzroči bolezen pri materi.

Zato pri dojenju ne gre za popolnoma enak režim kot v nosečnosti, vendar je pri ogrski salami še vedno potrebna previdnost zaradi kakovosti, higiene, shranjevanja in možnih onesnaževal.

V času dojenja so zaradi morebitne onesnaženosti s kemičnimi ali z mikrobiološkimi onesnaževali odsvetovana surova ali toplotno malo obdelana živila živalskega porekla, ribe, jajca, surovo mleko, sveži siri iz nepasteriziranega mleka ter vnaprej pripravljena surova zelenjava.

Kaj naj bo poleg ogrske salame na jedilniku?

Nosečnice in doječe matere stavite na raznoliko, hranilno bogato prehrano ter redne obroke. Priporočljiva je izbira svežih, sezonskih in lokalnih živil.

• zelenjava in sadje, kot glavni vir vitaminov, mineralov in vlaknin,
• polnozrnata žita, kosmiči in krompir,
• mleko in mlečni izdelki, ki pomembno prispevajo k vnosu kalcija,
• pusto meso, perutnina in rdeče meso,
• manjše morske ribe, ki zagotavljajo omega-3 maščobne kisline in jod,
• kakovostna rastlinska olja, kot so oljčno, repično, orehovo in laneno olje,
• jajca in stročnice.

Ogljikovi hidrati naj podobno kot pred nosečnostjo prispevajo 55 % dnevnega vnosa energije. Beljakovine so sestavni del celic, vezivnega tkiva, mišic, kosti in organov.

Povečanim potrebam po beljakovinah se lahko zagotovi z dodatno porcijo mleka ali mlečnih izdelkov. Potrebe po beljakovinah in kalciju so med nosečnostjo in dojenjem povečane.

Dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, znane tudi kot omega-3 maščobne kisline, so zelo pomembne za razvoj dojenčkovih možganov in oči pred rojstvom in po njem, kot tudi za zdravje matere.

Žene v rodnem obdobju, noseče in doječe matere naj bi zaužile vsaj 200 mg DHK na dan. Omenjene maščobne kisline se nahajajo predvsem v mastnih morskih ribah, kot so sardine, slanik, skuša in losos.

Za nosečnice in doječe matere je pomembno, da uživajo morske ribe vsaj dvakrat na teden, od tega naj bi vsaj enkrat tedensko uživale mastne ribe.

Koliko energije potrebuje doječa mati?

Doječa mati, stara med 25 in 51 let, naj bi ob srednje visoki telesni aktivnosti s prehrano za pokrivanje osnovnih potreb v povprečju dnevno zaužila 2.100 kcal, za pokrivanje dodatnih potreb za sintezo mleka pa v prvih štirih do šestih mesecih dojenja še dodatnih 500 kcal.

Dnevna dodatna energijska potreba v obdobju izključnega dojenja je v povprečju 500 kcal na dan. Večina doječih mater ima dober tek in brez težav pokrije dodatne potrebe.

Priporočamo manjše obroke, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni tekom dneva: zajtrk, kosilo in večerjo ter dva do tri vmesne obroke, dopoldansko in popoldansko malico.

Ogrska salama in hujšanje po porodu

Takoj po porodu ni priporočljivo hujšati, saj lahko to zmanjša količino mleka in vpliva na njegovo sestavo. Doječim materam odsvetujemo shujševalne diete oz. pretirano hujšanje.

Zmerna izguba telesne mase in zmerno zmanjšanje maščobnega tkiva v času dojenja sta normalna in sprejemljiva. Postopno vračanje na prednosečniško telesno maso je povsem normalno, vendar naj bo počasno in naravno.

V vsakem primeru se je treba izogibati strogim shujševalnim dietam. Ničesar pa ne nasprotuje splošni spremembi prehrane, kjer se osredotočite na bolj zdrave sestavine in obroke.

Če nenamerno zelo hitro shujšate, beležite svojo hrano in število kalorij v določenem časovnem obdobju. Da bo tvorba materinega mleka stabilna, na dan ne smete zaužiti manj kot 1500 kcal.

Tekočina med dojenjem

Dnevne potrebe po tekočini s pijačo se v času dojenja povečajo na 1.700 ml oziroma 8,5 kozarcev na dan. Ob intenzivnem potenju ali vročini so potrebe po tekočini še večje.

Najprimernejši napitki so voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan zeliščni ali sadni čaj.

S povečano količino popite tekočine doječa mati ne more spodbuditi večje tvorbe mleka. Zmotno je prepričanje, da mora ženska popiti velike količine tekočine, tudi mleka, da bo imela dovolj mleka.

Priporočilo je povsem preprosto: pijte dovolj, ne preveč in ne premalo. Vaš urin je dober pokazatelj tega, ali pijete dovolj. Biti mora prozoren in rahlo rumenkast. Če je prozoren, morda pijete preveč.

Pri gastrointestinalnih boleznih vaše telo v zelo kratkem času izgubi veliko tekočine, kar pa lahko kratkoročno vodi do manjše količine materinega mleka. Takoj ko bo vaše telo začelo okrevati, se bo količina mleka običajno spet uravnala.

Kava, čaj, alkohol in kajenje

Kavo in pravi čaj je smiselno omejiti na manjše količine. Nekateri dojenčki se po kofeinu v kavi, črnem ali zelenem čaju rahlo nemirni.

Za konec morda velja omeniti še razne zelene in črne čaje, ki vsebujejo kofein oziroma tein. Ta v zelo majhnih koncentracijah vpliva na dojenega otroka in ga ohranja budnega, zato se več kot eni skodelici dnevno raje odpovejte.

Alkoholu pa se mora popolnoma izogibati. V obdobju izključnega dojenja se priporoča izogibanje vsem alkoholnim pijačam.

Brezalkoholno pivo lahko vsebuje tudi do 0,5 volumskega odstotka alkohola, kar ustreza približno 4 g alkohola na liter.

Noseče in doječe matere naj ne kadijo, niti aktivno, niti pasivno. Nikotin zmanjšuje tvorbo materinega mleka, v katerega tudi prehaja.

Kajenje katerega koli od staršev ali ostalih oseb v prisotnosti otroka ni primerno.

Sol, sladkor in predelana živila

Omejite uživanje enostavnih ogljikovih hidratov, še posebej prostih sladkorjev. Še posebej se odsvetuje pitje sladkih pijač, pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, a malo hranil in nizek učinek sitosti.

Zelo sladka, slana in mastna živila ter ostre začimbe so prav tako neprimerne, saj vplivajo na okus mleka in tako na otrokovo spoznavanje z novimi okusi in sprejemanje novih arom.

Začinjena ogrska salama lahko vsebuje precej soli in različnih začimb, zato naj bo njeno uživanje zmerno, zlasti če je preostala prehrana že bogata s soljo.

Vsako živilo, ki ga mamica iz svojega jedilnika izloči iz kateregakoli razloga, mora ustrezno hranilno nadomestiti.

Kako organizirati prehrano po porodu?

V poporodnem obdobju in prvih mesecih življenja z dojenčkom ni ravno enostavno organizirati rednih, sveže pripravljenih obrokov. Včasih med dojenjem, previjanjem in občudovanjem dojenčka pač zmanjka časa za kuhanje.

Vendar je pomembno, da kot mamica dobro skrbite zase in za dovolj energije. Najlažje je, če na začetku za pripravljene jedi poskrbijo novopečeni očka, stari starši ali bližnji prijatelji.

• Naredite tedenski načrt, ki vključuje zdrave obroke, prigrizke in najljubše jedi v zadostnih količinah.
• Vnaprej skuhajte večje porcije hrane in jo shranite v hladilniku ali zamrzovalniku.
• Doma imejte na zalogi zdrava živila, ki so dober vir energije, predvsem riž, krompir, stročnice, polnozrnate testenine ter sveže sadje in zelenjavo.
• Za hiter obrok lahko uporabite polnozrnat kruh, ki je nasiten in vsebuje dodatne hranilne snovi.
• Oreščki in suho sadje so dobra izbira za hiter prigrizek.
• Prigrizke shranite tam, kjer običajno dojite.

Če uživate ogrsko salamo, jo lahko vključite kot manjši del obroka, na primer ob polnozrnatem kruhu, zelenjavi in nesladkani pijači, vendar naj ne bo glavni ali vsakodnevni vir beljakovin in energije.

Kdaj se je bolje posvetovati z zdravnikom?

Če se pri dojenčku po zaužitju določenega živila večkrat pojavijo izpuščaj, vnetje ritke, izrazite prebavne težave ali druge ponavljajoče se težave, se o tem posvetujte z zdravstvenim strokovnjakom.

Če se pri materi po zaužitju ogrske salame pojavijo slabost, bruhanje, driska, povišana telesna temperatura ali močne bolečine v trebuhu, je treba pomisliti na zastrupitev ali okužbo s hrano in po potrebi poiskati zdravniško pomoč.

Pri skrbi zaradi morebitnega pomanjkanja hranil boste več izvedeli s pomočjo dodatnih krvnih preiskav. Babica ali ginekolog vam lahko za čas dojenja priporočita ustrezne dodatke joda.

tags: #ogrska #salama #dojenje