Paradiznikove sadike krompirjevec

TomTato, znan tudi kot Krompirjevec, je inovativna cepljena rastlina, ki je ustvarjena tako, da proizvaja plodove tako paradižnika kot tudi krompirja.

Nad zemljo ta izjemna rastlina proizvede preko 500 češnjevih paradižnikov, ki so s stopnjo 10,2 po Brix merilu zelo sladkega okusa. Vendar pa to ni vse: pod zemljo ena sadika TomTato proizvede do 2 kg okusnih belih krompirjev, ki so vsestranski glede nadaljnje uporabe.

Kaj je rastlina TomTato

Koncept rastline, ki proizvede tako krompir kot tudi paradižnik, se je razvijal več kot 15 let. Paradižnik je kot rastlina združljiv s krompirjem, kar omogoča ta uspeh. V podjetju Thompson in Morgan se je ideja porodila prvič pred 15 leti, a jim je šele sedaj uspelo vzgojiti sadiko v komercialne namene, tako da sta tako paradižnik kot krompir okusna.

Nova rastlina je nadaljevanje uspešnice ustvarjanja cepljenih sadik zelenjave.

Ko posadimo TomTato, izgleda kot standardna rastlina paradižnika in obrodi več kot 500 okusnih češnjevih paradižnikov. Ko pa rastlini razgrnemo korenine, se razkrijejo odrasli gomolji belega krompirja, ki visijo s korenin. Rastlina traja eno sezono, paradižnik in krompir pa zorita hkrati.

Proces cepljenja

Proces cepljenja vključuje skrbno združitev stebel dveh rastlin. Stebla rastlin najprej prerežejo in nato pazljivo združijo obe skupaj v eno ter povežejo. Sčasoma se zarasteta.

Ta proces je pri zelenjavi najbolj uspešen takrat, ko rastline izvirajo iz iste vrste, tako kot paradižnik in krompir. V tem primeru sta združena nadzemni del paradižnika, ki odlično cveti, in krompir z močnimi koreninami.

Pomembno je, da sta stebli paradižnika in krompirja enake debeline, zato cepljenje ni povsem enostavno.

Sajenje in nega rastline TomTato

Naročila za sadike TomTato so običajno mogoča že zgodaj v sezoni. Sadike so na voljo v pomladnih mesecih, na primer po 20. aprilu, in s tem si zagotovite to izjemno rastlino doma. Priporočljivo je, da se za sajenje odločite za nakup kvalitetnih sadik v bližnji vrtnariji ali kmetijski zadrugi.

Rastlina uspeva tako v zaprtih prostorih kot zunaj, gojite jo lahko v loncu ali na vrtu. Priporočljivo je, da jo gojimo v vsaj 40-litrski vreči ali loncu. Posadite jih v toplem okolju, kjer ni moč stika z zmrzaljo. Najbolj se izognemo težavam z mrazom in pozebo, če sadimo po 15. maju.

Zemlja, v kateri je sadika posajena, mora biti gnojna in relativno vlažna. Priporočilo pri sajenju je, da posadite francoski ognjič poleg rastlin, saj odvrača razne škodljivce.

Podpora in vzdrževanje

Sadika potrebuje oporo, najbolje je kol v višini 1,5 metra. Rastlina zahteva redno vezavo zaradi opore. Med rastjo odstranjujte zalistnike na paradižniku. Prav tako je potrebno odstranjevati krompirjeve poganjke pri tleh.

Dognojevanje

Gnojenje je pomembno zaradi krepitve rastlin. Rjave morske alge, kot je Green Defender Kelp tonic, lahko uporabimo za dognojevanje od dneva sajenja paradižnika na prosto in nato vsak teden do konca rastne sezone. Pri tem zadošča 1,5 ml na 1 liter mlačne vode za 5 dvometrske sadik paradižnika v polni rastni dobi.

Poleg tega lahko za krepitev rastlin uporabite tudi izvlečke kopriv, ognjiča, rmana, regrata, njivske preslice in česna.

Zaščita pred boleznimi: krompirjeva plesen

Ko je dovolj toplo in se sadike presadijo na prosto, se ob visoki zračni vlagi in dovolj toplote lahko na rastlini paradižnika pojavijo prve rjave lise. Te so velikokrat znak, da je na delu tako imenovana krompirjeva plesen (Phytophthora infestans).

Najugodnejše vremenske razmere, ob katerih se krompirjeva ali paradižnikova plesen najhitreje širi, so visoka zračna vlažnost in temperatura med 18 in 24 °C. Glavni krivec za nastanek bolezni je visoka vlaga, saj glive potrebujejo za razvoj vlago v obliki kapljic. Bolezen se v ugodnih razmerah izjemno hitro širi iz rastline na rastlino, zaradi česar so plodovi in gomolji neužitni.

Proti krompirjevi plesni se je najbolje boriti preventivno, saj je ob dejanskem napadu velikokrat prepozno za učinkovito reševanje paradižnika.

Dodatek kalcija: Kalcij je pri paradižniku eden izmed glavnih dejavnikov, ki vpliva na njegovo odpornost. Zato je priporočljivo, da pred sajenjem paradižnika v zemljo dodate kalcij.

Zaščita pred dežjem: Naredite streho ali drugo zaščito pred dežjem, da preprečite neposredno vlaženje listov.

Pravilno zalivanje: Zalivajte zmerno in previdno, brez nepotrebnega škropljenja po listih.

Vzgoja sadik paradižnika in plodovk

Paradižnik za sadike sejemo od konca februarja do začetka marca, če ga sadimo v vrt v celinski Sloveniji. Sadika potrebuje za razvoj 60 do 70 dni.

Semena paradižnika položimo na pladenj s čepki iz kamene mineralne volne, ki nimajo dodanih hranil in dobro vežejo vodo. Vodi za zalivanje že ob prvem zalivanju dodajamo pripravke na osnovi alg, da rastline oskrbimo s hranili. Če tega ne naredimo so rastline v začetku rasti lačne.

Če sejemo v čepke je sadike ob razvoju prvega pravega lista lažje presajati, kot v primeru setve v stiropor z luknjami. Če primerjamo čepke s šotnimi tabletkami, se po pikiranju iz čepkov korenine brez težav razraščajo v lonček.

Čepke postavimo na pladenj in pršimo z vodo, ki smo ji dodali hranila (alge, hitro dostopna hranila). Čepke v katero smo sejali seme pršimo zmerno, da se bolje razvije koreninski sistem.

Omočenost čepka preverite tako, da čepek brez semena prerežete in preverite, če je navlažen tudi v notranjosti. Tako ustvarimo dobre pogoje za kalitev semena, saj ne želimo, da je čepek preveč zasičen z vodo.

Pršimo lahko tudi vsak dan, ko so čepki nad radiatorjem, kasneje po potrebi. Omenili smo, da je treba pršiti tako dolgo, da od čepka pri stisku ne kaplja. Tako paradižnik kali že v slabem tednu dni. To vlažnost je treba ohranjati do pikiranja v večje lončke.

Pikiranje v boljših vrtnarijah v Sloveniji opravljajo roboti, ki majhno sadiko ob razvoju prvega pravega lista primejo ob robu koreninske grude in jo presadijo v lonček. Sadiko posadijo do kličnih listov.

Takšen način presajanja (pikiranja) smo spremljali v večji družinski vrtnariji v Prlekiji. Predlagamo, da v tej fazi pikirate tudi domače sadike.

Sadike lahko zalivamo tako, da lončke postavimo v pladenj in jih zalijemo z zalivalko. Če so lončki suhi, jih lahko v vodi zadržimo nekoliko več časa. Vezava vode je odvisna tudi od zemlje.

Setev za sadike feferonov in čilija se časovno in opravilno ujemajo s papriko. Pod lončkom postavimo brisačo, da se preveč ne pregrejejo. Toploto je treba zagotoviti tudi v nočnem času. V hladnih hišah bodo rastline kasneje kalile.

Setev za sadike jajčevcev se ujema s s setvijo za sadike paradižnika. V celinskem delu Slovenije ga običajno sejemo v začetku marca.

Po kalitvi jih prestavimo na okensko polico, ki je podložena s stiroporom ali brisačo. Tudi v lončku pazimo, da sadik ne namočimo prekomerno.

Vodi za zalivanje enkrat na teden dodamo pripravke na osnovi alg, ki pospešujejo ukoreninjanje sadike in rast nadzemnega dela. Nekaj hranil je tudi v zemlji, ki ste jo uporabili ob pikiranju sadik.

Z gnojenjem v času razvoja sadik ne pretiravajte, da se sadike ne pretegnejo.

Paradižniku, papriki in ostalim plodovkam je treba zagotoviti visoke temperature v začetku rasti. Če je temperatura ob razvoju drugega in tretjega lista previsoka se sadike hitro „pretegnejo“.

Seme paradižnika in ostalih plodovk sejemo v čepek in pršimo. Ob pojavu prvega pravega lista rastlino s čepkom postavimo v kocko. V maju kocko prestavimo na večji blok, da se korenine razraščajo v nižje plasti rastnega medija.

Rastline, ki jih gojimo na hidroponski način zalivamo zmerno in redno dodajamo hranila, ki jih uporabljamo v hidroponiki.

Paradižnik, paprika, jajčevec in ostale plodovke potrebujejo največ vode v obdobju tvorbe plodov.

Sadikam, ki jih gojite v stanovanjih je treba zagotoviti dovolj svetlobe. Tako ne bodo preveč velike.

Če se „pretegnejo“ je treba nekoliko zmanjšati temperaturo in povečati svetlobo.

Pred presajanjem v vrt poskrbimo, da so čez dan vsaj teden dni na prostem.

Enostavno vrtnarjenje vam omogočajo čepki (vložki) za setev sadik in ostali izdelki za urbano vrtnarjenje.

Podatki o prodaji in značilnosti rastline

S 1.5. smo pričeli s prodajo sadik paradižnikov. Cena 1 sadike je 2 eur.

Sadike Tom Tato bodo bile vzgojene v loncu - kontejnerju, dobavljive pa bodo v aprilu predvidoma po 20.04.

Gre za rastlino, ki je preko posebnega cepljena ustvarjena, da proizvaja plodove tako krompirja kot tudi paradižnika. Nad zemljo proizvede preko 500 češnjevih paradižnikov s stopnjo 10,2 po Brix merilu - to pomeni, da je zelo sladkega okusa. Vendar pa to ni vse. Pod zemljo proizvede ena sadika do 2 kg okusnih belih krompirjev, ki so vsestranski glede nadaljnje uporabe.

Koncept rastline, ki proizvede tako krompir kot tudi paradižnik se je delal več kot 15 let, vendar je sedaj prvič, ko je rastlina uspešna za komercialno rabo. Paradižnik je kot rastlina združljiva s krompirjem, kar omogoča ta uspeh.

Rastlina uspeva tako v zaprtih prostorih in zunaj, v loncu ali v vrtu na gredici. Priporočilo pri sajenju je, da posadite francoski ognjič poleg rastlin, saj odvrača razne škodljivce. Posadite jih v toplem okolju, kjer ni moč stika z zmrzaljo.

Sadika potrebuje oporo, najbolje je kol v višini 1,5 metra. Rastlina zahteva redno vezavo zaradi opore. Zemlja v kateri je sadika posajena mora biti gnojna in relativno vlažna zemlja.

Podjetje Thompson & Morgan v Veliki Britaniji prodaja rastline v 9 cm lončku za 14,99 funtov.

Je to paradižnik ali krompir? Oboje! Si lahko predstavljate rastlino, s katere lahko odtrgate slasten rdeč paradižnik, istočasno pa izkopljete še gomolje krompirja?

TomTato so vzgojili s pomočjo visoko naprednega procesa cepljenja, javnosti pa ga je britansko podjetje Thompson & Morgan predstavilo prejšnji teden.

Podobni poskusi cepljenja različnih rastlinskih vrst niso nobena novost, posebnost TomTata pa je v tem, da bo od pomladi na voljo tudi za prodajo.

Vse skupaj se je začelo pred 15 leti, ko je Paul Hansord, odgovoren za nabavo pri podjetju Thomas & Morgan, odšel na službeno pot v Združene države Amerike. Opazil je krompir, ki je uspeval na isti rastlini, na kateri so hkrati rasli tudi paradižniki.

Hansord se je tisti čas ukvarjal predvsem s težavo, kako idejo razviti do te mere, da bi lahko rastlino prodajali tudi na prostem trgu. Glavna ovira je bila, kako vzgojiti tako majhne rastline krompirja, ki imajo hkrati steblo enake debeline kot paradižnik, saj bi tako obe vrsti lahko uspešno združili.

Cepljenje mora opraviti nekdo, ki ima zares veliko znanja in izkušenj ter je zelo natančen. Večino rastlin je treba cepiti v okviru iste vrste. Cepilne zveze so uspešne pri genetsko sorodnih kombinacijah rastlin.

Krompir in paradižnik lahko med sabo cepimo zato, ker spadata v isto rastlinsko družino, in sicer med razhudnike. Paul Hansord pravi, da se jim je ideja o združitvi dveh rastlinskih vrst na eni rastlini že od samega začetka zdela zelo zanimiva.

Po besedah Paula Hansorda vsako rastlino cepijo ročno, saj le tako ustvarijo edinstveni TomTato.

Sama vzgoja te rastline se sicer začne v specializiranem laboratoriju na Nizozemskem, kjer se vrši zelo delikaten proces cepitve obeh rastlinskih vrst.

Rastlina je zelo praktična, saj jo lahko vzgajate kar na svojem balkonu in si tako, tudi če nimate lastnega vrta, pridelate svojo letino krompirja in paradižnika.

Fotografije prikazujejo primer rastline in ne dejanske rastline, ki jo naročite. Ker je vsaka rastlina unikatna, so možne manjše variacije.

tags: #paradiznikove #sadike #krompirjevec