Obožujem peko piškotov. Že najmanjše praznovanje ali srečanje je zame odličen izgovor, da spet spečem kakšne piškote. Če pa se prava priložnost nekako noče ponuditi sama, pa jih spečem kar vnaprej.
Piškotov iz trgovine skorajda ne kupujem več - iz večih razlogov. Prvič zato, ker imam rada doma pripravljene sladice, drugič, ker je v kupljenih vedno polno nepotrebnih dodatkov (konzervansov, zgoščevalcev, umetnih arom, barvil …) in pogosto tudi preveč sladkorja in tretjič, ker se vse to pozna tudi na okusu. Upala bi reči, da so kupljeni piškoti vsi podobnega okusa. Vsaj tisti navadni, brez krem in čokolade.
Zato tudi tako radi kupujemo piškote s čim več čokolade in podobnih dodatkov - da ti prekrijejo (pod)povprečen okus navadnih piškotov. Domači pa so, če so pripravljeni po dobrih receptih in ob upoštevanju spodnjih trikov, tako bogatega okusa, da čokolade in podobnih oblivov sploh ne pogrešamo.
Zakaj so kakovostne sestavine pri peki piškotov tako pomembne
Že logika sama na narekuje, da iz zanič masla nekako ne morejo nastati božanski piškoti. Uporabljajte kakovostne sestavine, držite se mojih nasvetov za peko in izberite recepte, ki so primerni vaši izkušenosti.
Raje 2 kilograma dobrih piškotov iz kakovostnih sestavin, kot 5 kilogramov iz nekakovostnih. Margarino zamenjajte z maslom, ki je neprimerljivo boljšega okusa.
Piškoti pa so še boljši, če uporabimo t.i. Piškoti so zelo “delikatno” pecivo in že majhna sprememba je dovolj, da ne uspejo. Tako da tukaj ni improviziranja in dodajanja ter odvzemanja sestavin, tako kot pri kakšnih drugih sladicah, ampak se je treba točno držati recepta.
Vsi moji objavljeni recepti so preverjeni, večkrat preizkušeni in če vam ne uspejo v prvo, zato ni kriv recept. Peka piškotov ni lahka. Pika. Kdor misli, da je to lahko in hitro narejeno, zagotovo še ni spekel veliko piškotov, sploh pa ne kakšnih zahtevnejših.
Načrtovanje peke in izbira primernega časa
Peko piškotov si vedno vnaprej načrtujem in vzamem dovolj časa za pripravo, zato da mi ni treba hiteti in lahko v miru ustvarjam. Prižgem si glasbo, zraven malo poplesavam in uživam.
Poletje je najslabši možni čas za peko piškotov, sploh če v kuhinji nimamo klime, saj se na toplem testo prehitro topi.
Teorijo smo spoznali, zdaj pa le veselo na delo!
Priprava testa
Le tako se bodo sestavine lahko dobro povezale med sabo in testo bo voljno in gladko.
Testo torej zamesimo; vse sestavine naj se dobro povežejo med sabo in naj ne ostane celih koščkov masla v testu.
Preden ga damo prvič v hladilnik, bo testo verjetno še preveč pacasto, da bi ga lahko oblikovali v lepo kepo.
Zakaj testa ne smemo po nepotrebnem obremeniti z moko
Če testu dodajamo preveč moke, se rado zgodi, da uničimo teksturo in okus piškotov. Da bi se temu izognili, se držimo tega nasveta.
Dvojno hlajenje testa
Res je, tudi enkrat je zadosti. Ampak za odlične piškote oz. za testo, ki ga bomo brez težav mesili, oblikovali in razvaljali, naj testo v hladilniku počiva dvakrat.
Prvič damo testo v hladilnik za 30 do 60 minut.
Nato ga vzamemo iz hladilnika, razdelimo na majhne dele; takšne, kakršne bomo kasneje razvaljali, in vsak del testa še enkrat pregnetemo in oblikujemo v kroglo, ki jo sploščimo (da se bo potem lažje valjalo).
Damo ga še drugič v hladilnik za vsaj 1 uro, lahko pa kar čez noč. Testo naj bo raje dlje časa v hladilniku, kot premalo.
Večina mas za piškote mora vsaj nekaj časa počivati v hladilniku, razen če ni zapisano drugače. Vedno valjam hladno testo, saj je ta način najlažji. Sploh pri piškotih, ki vsebujejo velike količine masla.
Valjanje testa in izrezovanje piškotov
Ne valjam vsega naenkrat, ampak si vzamem manjši del, ga razvaljam in izrežem z modelčki. Ostalo testo imam medtem v hladilniku in ga jemljem ven postopoma.
Na pomokani deski valjam takrat, ko zamesim bolj mehko testo. Tako je vedno valjala tudi moja babica in njenim “tehnikam” zaupam.
Prisegam na lesen valjar, saj je preprosto najboljši. Sploh tisti plastični, v katere se natoči voda, me ne prepričajo.
Izbira modelčkov
Enako pravilo kot pri uporabi kakovostnih sestavin- raje 5 dobrih modelčkov kot 20 slabih.
Doma smo skozi leta nabrali ogromno različnih modelčkov in 95 % teh je kovinskih. Močnih kovinskih in ne tistih, kjer modelček malo bolj stisneš in spremeni obliko.
Modelček mora biti tako trden, da ga ne moreš stisniti, zato pred nakupom to vedno preverite. Res pa je, da so takšni modelčki precej ponavadi dražji. Ampak naj bo kakovost pred količino.
Kako doseči lepe in enakomerne oblike
Velikokrat me vprašate, kako mi uspejo tako lepi piškoti. Odgovor je preprost- dokler piškot ni popoln, ga ne dam na pladenj.
Če date na pladenj “deformiran” piškot, potem iz pečice ne bo prišel lep. Valjajte in izrezujte tako dolgo (vseeno ne predolgo, ker se testo mehča), dokler piškot ni lep.
Najlažje je, če piškot na pekač prenesemo kar v modelčku.
Priprava pekača in peki papir
V skoraj vseh primerih je peki papir najboljša rešitev za peko piškotov.
Piškoti se peki papirja ne primejo, odlično pa je tudi to, da se pri peki s peki papirjem piškoti manj razlezejo kot pri peki brez papirja.
Zakaj mora biti pekač hladen
Šele v zadnjem času sem pri peki piškotov začela uporabljati tri pladnje, prej sem vedno imela samo dva.
Medtem ko je prvi pladenj v pečici, se drugi hladi, na tretjega, ki je hladen, pa zlagam na novo izrezane piškote.
Če jih zlagam na topel pladenj, se začnejo prehitro topiti.
Ta točka se navezuje na prejšnjo, kjer sem zapisala, da moramo piškote zlagati na hladen pladenj. Tako so tudi piškoti, ko grdo v pečico, hladni. Na ta način obdržijo lepšo obliko in se ne razlezejo.
Razmik med piškoti
Piškoti se bodo med peko vsaj malo razlezli, zato med piškoti pustimo dovolj prostora.
Ta podatek pride prav predvsem pri načrtovanju peke.
Zakaj se piškoti razlezejo in kako lahko to preprečimo? Ko se lotimo peke piškotov, si predstavljamo, da bomo dobili lepe hrustljave kupčke, ki držijo obliko kot majhne snežne kepe. A včasih se zgodi katastrofa: piškoti se razlezejo in bolj spominjajo na otočke po taljenju ledenikov kot na praznične grižljaje.
Piškoti se lahko zaradi preveč toplega testa, toplega pekača ali neustrezne priprave med peko preveč razlezejo. Hlajenje testa, delo z manjšimi deli testa, uporaba hladnega pekača in dovolj prostora med piškoti pomagajo ohraniti lepšo obliko.
Temperatura pečenja in spremljanje pečice
Jaz večinoma vse pečem ali na 180 °C brez ventilacije ali na 160 °C z ventilacijo.
Še raje pečem z ventilacijo, saj so potem vsi piškoti enakomerno pečeni.
Ampak ker vsaka pečica peče drugače, morate vedno preverjati piškote, saj ni nujno, da moj zapisani čas velja tudi za vas.
Recept za mehke in žvečljive piškote s čokoladnimi koščki
Hlajenje in shranjevanje
Tole je dobro vedeti tudi zato, da ne mečemo hrane stran po nepotrebnem.
Piškote lahko v zaprti škatli hranimo tudi mesec dni. To velja za večino suhih piškotov.
Marsikdo bi rekel, da domači piškoti po dveh mesecih niso več užitni.
Sedem ključnih pravil za uspešno peko
Leta izkušenj in pa predvsem nasveti bolj izkušenih pekaric so me naučila nekaj odličnih trikov do slastnih piškotov. Za vas sem jih strnila v pregleden seznam sedmih točk, s katerimi bo peka piškotov postala mala malca.
- Izberite kakovostne sestavine. Že logika sama na narekuje, da iz zanič masla nekako ne morejo nastati božanski piškoti.
- Recepta ne spreminjajte po občutku. Piškoti so zelo “delikatno” pecivo in že majhna sprememba je dovolj, da ne uspejo.
- Testo dobro povežite in ga ohladite. Le tako se bodo sestavine lahko dobro povezale med sabo in testo bo voljno in gladko.
- Testo hladite dvakrat. Prvič damo testo v hladilnik za 30 do 60 minut, drugič pa za vsaj 1 uro, lahko pa kar čez noč.
- Valjajte hladno testo po manjših delih. Ostalo testo imejte medtem v hladilniku in ga jemljite ven postopoma.
- Piškote zlagajte na hladen pekač. Na ta način obdržijo lepšo obliko in se ne razlezejo.
- Med piškoti pustite dovolj prostora in jih med peko preverjajte. Piškoti se bodo med peko vsaj malo razlezli, vsaka pečica pa peče drugače.
Vaja, potrpežljivost in občutek za testo
Peka piškotov ni lahka. Pika. Kdor misli, da je to lahko in hitro narejeno, zagotovo še ni spekel veliko piškotov, sploh pa ne kakšnih zahtevnejših.
Če bi bila peka tako lahka, potem bi vsak lahko bil slaščičar.
Za piškote je treba dobiti “občutek” in dobimo ga lahko samo z vajo.
Moji prvi piškoti so bili nesimetrični in nepopolnih oblik, ampak vaja dela mojstra.
Samo iz napak se lahko kaj naučimo in samo s poskušanjem in vztrajanjem lahko napredujemo.
Ker ste se bralci na socialnih omrežjih prispevek odzvali v velikem številu in zraven pridali še svoje nasvete, jih dodajam v članek.
Ne zamudite novih objav in receptov s prijavo na e-novice.