Visok fižol za stročje

Visoki fižol za rast potrebuje oporo za ovijanje, ki mora biti visoka najmanj 2 metra. Višja kot je, višje bo zrasel. Tudi do 3 metre in višje.

To je vrtnina, ki je zelo razširjena v domačih vrtovih. Pri visokem fižolu uživamo stroke, mlada zrna v voščeni zrelosti in suha zrna. Užitni del rastline so stroki in zrna. Zrna uživamo tako mlada kakor suha.

Čas setve

V primerjavi z nizkimi sortami je visoki fižol občutljivejši na nizke temperature tal, zato ga v povprečno toplih letih začnemo sejati na gredice po prvem maju. Sejemo ga lahko vse do srede junija.

Visok fižol sejemo 2 do 5 cm globoko v tla, to storimo od začetka maja do sredine junija. Ob spomladanski setvi naj bodo tla ogreta vsaj na 10 °C.

Če ga vzgajamo iz sadik ga v lončke sejemo sredi aprila in maja presadimo na prosto.

Oporo in razporeditev na gredi

Nasad visokega fižola je bolj zračen in zdrav, če je posajen ob žičnici. Navpične vrvice so nanjo privezane od 15 do 20 cm narazen, ob vsako posejemo po dve zrni.

Če mu za oporo namenimo lesene prekle, zadostuje okoli ene od 6 do 10 zrn, odvisno od bujnosti sorte.

Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih razporedimo v 2 vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu.

Za pripravo lukenj, v katere potisnemo kole, si pomagamo z železno palico, ki jo zabijamo v tla. Okoli vsake opore izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm, globoko 2 cm (v kompost malo globlje). Luknja naj bo od opore oddaljena največ 20 cm.

V primeru dvignjenih gred z zaščitno mrežo spodaj so opore na zunanji strani okvirja gred.

Vitice fižola hitro najdejo oporo. Če je rastlina preveč oddaljena od opore, ji pri začetnem ovijanju pomagamo. Imejmo v mislih, da se ovija desnosučno in ga obvezno tako tudi ovijemo. Levosučno se fižola ne ovija.

Gnojenje in hranila

Metuljnice, botanična družina, v katero sodi fižol, si s pomočjo bakterij, ki živijo na njihovih koreninah, same obogatijo tla s hranilom dušikom iz zraka, zato fižola ne gnojimo.

Za nizki fižol velja, da ne prenese niti dognojevanja tal v isti sezoni z domačim kompostom, medtem ko ga visokim sortam in turškemu fižolu lahko nekaj dodamo, a ne več kot 2 l na kvadratni meter. Oskrbo rastlin s hranili spodbudimo z rednim okopavanjem tal.

Visoki fižol bujno raste, zato ga lahko gnojimo z manjšo količino komposta ali kupljenega organskega gnojila. Nikoli ne gnojimo s svežim hlevskim gnojem.

Fižol potrebuje tudi kar precej magnezija. prerahljamo tla okoli njih in jim dodamo Plantella Tekoči magnezij.

koristi. je oplodnja še slabša. dvakrat tedensko, nikakor po listih in cvetovih, če je mogoče. se med namakanji zemlja izsuši. namakanja zemlja ne zbije preveč.

Zalivanje in vlaga

Fižol poleg visoke zračne vlage potrebuje tudi obilo vlage v tleh. Seme fižola že ob kalitvi vsrka precej vode, zato je za hiter in enakomeren vznik ključna zadostna vlažnost tal, ki jih zastremo z listjem ali s slamo.

Če nam na določenem kupčku vzklije manj kot 6 semen, ga hitro dosejemo. Okoli mladih rastlin redno odstranjujemo plevel in skrbimo za vlažna tla.

Visok fižol izdatno zalivamo v vročem poletju, tako je oploditev nekoliko boljša. Zalivamo dvakrat na teden, dodamo toliko vode, da namočimo tla do globine četrt metra.

Tudi rastoča buča dobro dodatno zasenči tla, da se ne pregrejejo in s tem zmanjšamo izhlapevanje.

Zalivanje situacijo ublažimo, a mora priti do spremembe v ozračju, saj fižolu za rast prija visoka zračna vlažnost.

Setev in gostota sajenja

Luknjo zalijemo in v vsako posejemo 6 do 8 semen fižola (ob vrvici med 4 do 6 semen).

Pri manj bujnih sortah sejemo do 10 zrn/kol, pri bolj bujnih sortah sejemo do 6 zrn/kol.

Za štiričlansko družino posejemo 40 semen fižola.

Za ljubitelje fižola posejemo na eno osebo deset semenk.

Pomembno je poznavanje sorte.

Sosednje rastline in kolobar

Preden meseca maja na gredo posejemo visoki fižol, jo izkoristimo za spomladansko solato. Septembra za pobrano rastlino sejemo še špinačo, motovilec ali rukolo.

Ob fižolu uspešno raste koruza in sončnica, okoli katere se velikokrat tudi ovije. Poleg posadimo tudi bučo, ki se plazi spodaj.

Kombiniramo ga tudi s kumarami, paradižnikom, solato, endivijo, radičem, motovilcem, zeleno, rdečo peso, blitvo, špinačo, repo, redkvijo, redkvico in krešo.

V senco visokega fižola poleti sejemo solato, endivijo, brokoli, cvetačo.

Slabi sosedi fižola so : paprika in vse čebulnice (česen, čebula, por, šalotka, drobnjak ).

Za zdrav pridelek vzdržujemo štiri letni kolobar, primerno razdaljo med rastlinami, sejemo tudi zdravo seme.

Škodljivci in bolezni

Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju, na mladih rastlinah lahko opazimo tudi polže. Kaleča semena nam lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe. Seme uničijo ali pa so kalčki objedeni, kar lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju. Kasneje, ko rastlina že zraste, ličinka več ne predstavlja težav.

Na listih se lahko pojavijo črne uši. Med škodljivci opažamo tudi uši in pršice, ki so bolj pogoste v poletnem času. Če ob visok fižol sejemo kapucinke ali šetraj bo imel manj težav z ušmi.

Polži naredijo veliko škode v deževnem maju in juniju. Če imamo v vrtu polže visokega fižola ne zastiramo z zastirko, saj se polži radi zadržujejo pod njo.

Fižola nikoli ne obiramo, če so rastline mokre, saj tako širimo bolezni.

Na fižolu lahko opazimo rjo, razne pegavosti, viroze in plesni. Najnevarnejša bolezen fižola. Če je okužba prisotna že na semenu, rastline ne vzklijejo. Bolezen okužuje rastline pri temperaturah nad 25°C. Rja je bolezen, ki se zelo hitro širi.

Zelo visoke temperature v poletnem času povzročajo odpadanje cvetov, zaradi slabe oploditve pa ni pridelka.

V času vročega poletja in sušnih dni lahko fižolu odpadajo cvetovi. Z zalivanjem situacijo ublažimo, a mora priti do spremembe v ozračju, saj fižolu za rast prija visoka zračna vlažnost.

Pridelek in spravilo

Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti. Najmanjše stroke pobiramo od velikosti 8 cm naprej.

Stročji fižol vedno obiramo na dan za cvet ali pogojno za plod, saj s tem izjemno spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek. S postopnim pobiranjem imamo tako stročji fižol na voljo več tednov.

Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra, potem postopoma izgubijo svojo mehkobo ter svežino, postajajo tanjši in se začnejo sušiti.

Če gojimo visoki fižol za zrna, na rastlini pustimo stroke dokler se ne posušijo. Ko suhega zrnja več ne moremo prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje.

Tudi pridelek zrnja v voščeni zrelosti pobiramo večkrat in postopoma. Suho zrnje v shrambi skladiščimo dobro leto. Sveže zrnje v voščeni zrelosti shranimo v hladilnik za teden ali dva, lahko ga tudi zamrznemo za obdobje dobrega pol leta.

Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.

Izbrane sorte visokega fižola

Fižol Barianec je visok, srednje zgodnji in bujno rastoči fižol. Fižol Borlotto Lingua di Fuoco je visok, srednje zgodni in bujno rastoči fižol. Stroki so rdeče beli, marmorirani, z rdeče belimi marmoriranimi semeni. Fižol Klemen je visok fižol z zelenimi ploščatimi stroki. Uživamo stroke in zrnje. Lep širok fižol, uporaben za zeleno stročje in zrnje (okroglo, sivo modre barve). Fižol Neckargold je visoki fižol, ki bogato obrodi z mehkimi stroki. Srednje pozna, zelo rodna sorta. Uživamo rumene, mesnate okrogle stroke, lahko pa tudi belo zrnje. Fižol Tetovec Kiro je srednje pozni, visoki fižol za zrnje. Seme je veliko, ledvičaste oblike in bele barve. Odličen za kuhane jedi (pasulj).

tags: #visok #fizol #za #strocje