Beton in njegov vpliv na okolje


Daša Keber
Daša Keber
15 Aug, 2019

Kaj sploh je beton? Gre za pesek in gramoz zlepljena skupaj s cementom. Beton je postal eden najbolj uporabljenih materialov na svetu, prisoten je praktično povsod. Omogoča nam, da se vozimo po cestah, da gradimo hiše, šole, ustanove, stolpnice, igrišča... A od kod pride in kakšen odtis pušča?

beton in okolje
Vir slike: Pixbay

Kar 70 % svetovne populacije živi v stavbah, ki so vsaj delno sestavljene iz betona. Pa ima beton tudi kakšno temnejšo plat? Gre morda celo za najbolj uničujoč material na svetu?

Če nas skrbi zaradi plastike, ki smo jo od nastanka, pa do zdaj ustvarili 8 milijard ton, pa se toliko betona ustvari le v dveh letih! Letno ga uporabimo dvakrat več kot jekla, aluminija, plastike in lesa skupaj!

Katastrofalne posledice izdelave betona ima izkopavanje peska, ki uničuje obale in rečne tokove. Beton prav tako vsrkava sončne žarke in vročino, zaradi česar v mestih neskončni kilometri segretih cest in pločnikov ustvarijo fenomen, imenovan tudi “mestni toplotni otoki”. Ko se zraven doda še vročina iz avtomobilskih motorjev, lahko v nekaterih mestih tlakovana območja dvignejo temperaturo kar za 7 stopinj.

V mestih so povprečne temperature višje kot v okolici zaradi "mestnega toplotnega otoka". Njegova intenzivnost je odvisna od gostote stavb, njihove višine, vrste gradbenih materialov in števila dreves. Višje temperature vplivajo na vsa živa bitja, slabšajo kakovost zraka in omejujejo vodne vire.

Pri vsem tem je najbolj zaskrbljujoče to, da stavbe iz betona niso večne, temveč jih bo treba relativno kmalu zamenjati. Na vzdržljivost betona vplivajo naravni dejavniki, kot so vročina, mraz, kemikalije, sol in vlaga - vse to lahko napade ta, na videz trden material. Na svetu pa je trenutno za okoli 100 milijard ton slabo zgrajenih betonskih struktur, od stavb in cest, do mostov in jezov.

beton in ekologija
Za kakovost življenja ljudi v mestu je pomembno dobro prostorsko načrtovanje.

Za izdelavo betona potrebujemo surove materiale, kot so pesek in sveža voda, ti viri pa so omejeni in nam jih vedno bolj primanjkuje, zato bi jih morali porabiti manj. Za izkopavanje peska pobijajo rečne ribe in ptice, uničujejo se koralni grebeni, povzroča se propadanje rečnih bregov. V Britansko Kolumbijskih vodah so zaradi izkopavanja peska popolnoma izbrisali območje razmnoževanja lososov, leta 2006 pa so s postavitvijo ceste za izkopavanje prekinili pomemben drstni kanal in s tem pobili okoli 2 milijona rožnatih lososovih mladic.

Da dodaten okoljski problem predstavlja tudi cement, ena od sestavin betona, za izdelavo katerega se proizvede veliko izpustov CO2, celo več, kot ga proizvedejo vsi tovornjaki na svetu!

Ker pa gre pri vsem skupaj za velike denarje, so se v nekaterih državah v posel s peskom vključile tudi tolpe. V Indiji, Keniji, Vietnamu in tudi drugje, je bilo pretepenih, mučenih in ubitih na stotine ljudi, samo zaradi peska.

Kaj lahko storimo?

  • Ohranimo, prenovimo in obnovimo stare betonske zgradbe, namesto, da zidamo nove.
  • Poskrbimo, da se stavbe gradijo v najboljših pogojih in jih skušamo ohraniti v dobrem stanju. Pazimo, da so suhe, brez vlage, brez plesni, da ne razpadejo, investiramo v obstojnost in kakovost.
  • Skušamo uporabiti manj betona in v gradnjo, ko je to možno, vključiti več lesa.
  • Planiranje betonskih mostov in cest naj bo premišljeno, osredotoča naj se na tranzit in ne na še več cest za širjenje.
  • Integriramo trajnostni beton z uporabo recikliranih materialov.

Beton je neverjeten gradbeni material, vendar moramo biti pri njegovi uporabi skromni, premišljeni in modri.

Naročite se na e-novičke
Blog
Vnesi pravilen e-naslov!
S klikom na gumb “PRIJAVITE SE!” se strinjate s splošnimi pravili, pogoji uporabe in pravili zasebnosti, ki jih najdete TUKAJ.

Oznake: