Prispevek je za Zeleni planet pripravil Matevž Jeran, magister inženir prehrane in soavtor odprtega pisma vladi, ki poziva h konkretnim spremembam na področju trajnostno zasnovane prehranske politike. Njegove strokovne prispevke si lahko preberite na Academia.edu.
Slovenci ne pojedo preveč medu. In tudi premalo ga ne pojedo. Med je po prehranski vrednosti zelo podoben belemu sladkorju, ni dober za zobe, nima prehranske vlaknine, ni bogat z esencialnimi hranili in nima čudežnih lastnosti. V prehrani ga ni potrebno nadomestiti z alternativami, če ga kdo ne uživa.
Koristno za prehranski sistem pa je čebelarstvo samo po sebi, tudi če čebelarji ves med pustijo čebelam. Nekdo čebelarje mora financirati, in če jim država ne da dovolj finančnih spodbud, jih morajo seveda sofinancirati državljani z nakupovanjem medu.
Državi oz. njenim ministrstvom bi predlagal, da čebelarjem ponudijo večjo finančno podporo za izvajanje samega čebelarstva, namesto da poskušajo ljudi pregovoriti, naj jedo več medu. Ne vidim namreč potrebe po tem, da bi čebelarstvo moralo postati še bolj prodajno naravnano, kot je.
Če stroka meni, da je čebelarstvo zaradi opraševanja nujno za funkcioniranje slovenskega kmetijstva, bi čebelarji morali prejeti več kmetijskih subvencij kot katerikoli drugi živinorejci. Kmetijske subvencije naj najbolj podprejo tisto, brez česar državljani ne bi mogli preživeti. Zagotovo lahko preživimo brez živil živalskega izvora, zagotovo lahko preživimo brez alkoholnih pijač, definitivno pa ne moremo preživeti brez živil rastlinskega izvora in brez čebelarstva morda tudi ne.
Naj bo sinonim za obilje in blagostanje torej čebelarstvo samo in ne cejenje medu.
Je smiselno, da živalsko mleko ostane sinonim za obilje in blagostanje?
Mlečni izdelki imajo v primerjavi z živili in napitki rastlinskega izvora visok okoljski odtis ; krave, telički in telice se ne morejo izogniti zakolu; pogosto te živali celo življenje preživijo v hlevu. V živinoreji je dovoljeno za vedno ločiti mater (npr. kravo) in njenega mladiča (npr. telička), še vedno pa veliko ljudi misli, da krava daje ljudem mleko. Dovoljen je tudi uboj mladiča že v prvih mesecih njegovega življenja. To se zdi mnogim etikom nedopustno. Vsak, ki je že kdaj videl ali slišal, kako se mačka ali krava začne obnašati, ko ji kdo vzame mladiča ali ko mladiča ne najde, razume, da namerna ločitev matere in mladiča (brez njune privolitve) povzroči psihološko bolečino – nepotrebno trpljenje – pri obeh. In zelo težko bi bilo argumentirati, da gre le za kratkotrajen psihološki stres. Krave so pravzaprav izjemno zanimive živali, ki močno čutijo.
Nismo dežela, kjer se cedita med in mleko. Smo dežela, kjer se močno - prekomerno - cedi živalsko mleko, medu skoraj ni. Če primerjamo po tonah pridelave: prireja mleka v Sloveniji: 650.000 ton v letu 2017; pridelava medu v Sloveniji: 805 ton v letu 2017. Cediti pa bi se v resnici morala rastlinska "mleka".
Nesladkani sojini napitki z dodanim kalcijem in z dodanim vitaminom B12 so s prehranskega vidika najboljša izbira med rastlinskimi napitki. Rastlinski napitki so priročni, niso pa nujni v prehrani ljudi, ki mlečnih izdelkov ne uživajo.
Naj bodo sinonim za obilje in blagostanje torej rastlinski napitki in čebelarstvo in ne cejenje medu in živalskega mleka.