Za zdravje izberimo slive


Kaja Kramar
Kaja Kramar
22 Jul, 2019

Slive so resnično neverjetne. Ste vedeli, da poznamo več kot 2000 različnih vrst sliv? Zanimivo se jih je v preteklosti prijel negativen prizvok, kar pripisujejo predvsem videzu suhih sliv, a slive so vir mnogih zdravilnih učinkovin.

slive za zdravje
Vir slike: Pixabay

Slive, češnje, višnje, marelice, breskve, nektarine in mandljevec imenujemo s skupnim imenom koščičarji. Vsi spadajo v rod Prunus. Za vse je značilno sočno, mehko meso ter velika, trda koščica z jedrcem. Izjema v rodu je mandljevec, ki nima sočnega mesa, vendar ga gojimo zaradi jedrc v koščicah.

Slive so resnično neverjetne, ste vedeli, da poznamo več kot 2000 različnih vrst sliv? Zanimivo se jih je v preteklosti prijel negativen prizvok, kar pripisujejo predvsem videzu suhih sliv. Slive naj bi prav zaradi videza in nagubanosti suhih sliv velikokrat podzavestno povezovali s staranjem. Vendar ne bi mogli biti dlje od resnice, saj so resnično vir mnogih zdravih in zdravilnih učinkovin, ki s staranjem nimajo nobene zveze.

slive
Vir slike: Pixabay

Evropske vrste sliv so odkrili več kot 2000 let nazaj ob Kaspijskem jezeru. Že v času starih Rimljanov so poznali več kot 300 vrst sliv. Preko Atlantskega oceana so jih romarji v 17. stoletju prinesli v Združene države Amerike.

Zanimivo je, da japonske vrste sliv pravzaprav izvirajo iz Kitajske. Ime so dobile po Japonski, ki je bila tisti čas bolj razvita in kjer se je tudi več naredilo na področju kultivacije in razvoja sliv. Danes največ sliv za izvoz pridelajo ZDA, Rusija, Kitajska in Romunija. Tudi proces sušenja sliv naj bi izviral iz območja ob Kaspijskem jezeru, od koder naj bi izhajale Evropske slive. Največ sliv za izvoz posušijo v Kaliforniji.

Fitonutrienti so barvila, ki dajo sadju, zelenjavi, zeliščem, začimbam in nekaterim žitom čudovite barve. Vsak fitonutrient ima tudi svojo vlogo, kot je na primer zaščita pred bakterijami in virusi, številni delujejo kot antioksidanti, in sodelujejo pri zaščiti celic in tkiva pred poškodbami. Tako sveže, kot suhe slive so se v več raziskavah izkazale za bogate z edinstvenima fitonutrientoma.

Slive vsebujejo fitonutrienta neoklorogensko in klorogensko kislino. Ti dve kislini uvrščamo med fenole in učinkujeta kot antioksidanta. Njun učinek je preprosto povedano preprečevanje škode, ki jo povzročajo prosti radikali maščobam. Ker so iz maščob sestavljene naše možganske celice, membrane in holesterol, njihova vloga varovanja zdravja v našem telesu zagotovo ni majhna.

Slive so zelo pomembne zaradi visoke vsebnosti vitamina C, zaradi česar zvišajo zmožnost absorbiranja železa v telesu. S tem krepijo tudi naš imunski sistem. Pomembno vlogo igrajo tudi pri uravnavanju sladkorja v krvi in so v pomoč pri preventivi in zdravljenju diabetesa tipa 2. Če bomo po obroku pojedli nekaj sliv, bomo imeli občutek sitosti, zaradi česar se ne bomo preobjedali, to pa nam bo naredilo uslugo tudi pri ohranjanju zdrave telesne teže.

Kako izbrati okusne slive in kako jih shranjevati ni velika umetnost.

Slive, ki so zrele in pripravljene na takojšnje uživanje, boste prepoznali po tem, da so rahlo mehke, če jih potipate na konici. Lahko pa kupite tudi trde slive in počakate, da dozorijo doma. Če se odločite za nakup trdih in še ne popolnoma zrelih sliv, se izognite tistim zares trdim, saj najverjetneje ne bodo razvile dobrega okusa tudi, ko se omehčajo, ker so bile obrane prezgodaj. Kupljene nezrele slive pustimo zoreti na sobni temperaturi ter vsak dan preverimo, če so že dozorele. Zrele slive je najbolje hraniti v hladilniku, tam zdržijo 3-4 dni. Lahko pa jih tudi zamrznemo v zamrzovalniku, vendar jim moramo prej odstraniti koščice, saj bodo tako po odmrzovanju boljšega okusa.

ali so slive zdrave
Kakovostne slive bodo razvile lepo tipično barvo, nič ni narobe, če so rahlo blede ali belkaste, to je le znak, da jih ni prijelo veliko ljudi. Izognimo se poškodovanim in obtolčenim sadežem ter sadežem, ki jih načenja gniloba.

Katere suhe slive izberemo?

Ko se odločamo za nakup suhih sliv, ne igra velike vloge to ali so sušene s koščico ali brez. O tem, katere bomo izbrali, naj odloči naš osebni okus. Priporočljivo je, da so pakirane v prozorni embalaži, da lahko vidimo, kaj kupujemo. Suhe slive morajo biti ob nakupu svetleče, mehke in brez znakov plesni. Hranimo jih v zatesnjeni posodi, v suhem in temnem prostoru. V hladilniku jih lahko hranimo tudi do pol leta. Vedno pa poskrbimo, da posodo dobro zatesnimo, ko jo zapremo, sicer bodo izgubile svojo vlažnost.

Pri suhih slivah je najpomembnejše, da izberemo tiste, ki so obdelane brez žvepla. V moderni prehranski industriji se pogosto uporabljajo žveplo in drugi plini, ki niso navedeni na deklaraciji. Ti so namenjeni zaščiti suhega sadja pred molji in drugimi škodljivci, z njimi se ohranja tudi naravna barva sadja. Težava pa nastopi, ko jih zaužijemo, saj lahko večja količina žvepla povzroča znake zastrupitve, kot so glavobol, slabost, driska, namenjanje, in podobne nevšečnosti. To lahko še posebej škoduje otrokom, zato je najbolj varno, da sadje sušimo sami ali ga kupujemo od ekoloških proizvajalcev, ki jim zaupamo.

Prav tako je ob nakupu sliv in suhih sliv priporočljivo biti pozoren na to, da so organsko pridelane. Raziskave kažejo na to, da smo veliko manj izpostavljeni pesticidom in težkim kovinam, če uživamo le organsko pridelano hrano.

Pica twist s slivami

Pica s slivami, se morda šalim? Ne, nisem se zmotila, niti se ne šalim. Lahko bi bila tudi pita, vendar je osnova slana, zato ji bomo rekli kar pica. Kolačev in sladic s slivami je na spletu zares veliko, zato sem se odločila, da vam danes postrežem z receptom za slano jed s slivami.

Recept vključuje orehe in žajbelj, ki jih lahko poljubno nadomestite s katerimi koli oreščki ali mešanico oreščkov ter z začimbami po svojem okusu. Pica twist s slivami je odlična popestritev našega običajnega jedilnika, z njim pa lahko očarate tudi goste.

Za testo potrebujemo:

  • 400 g moke
  • 20 g svežega kvasa
  • 1 žlička soli
  • 1 žlička sladkorja
  • 2-3 dl mlačne vode
  • 2 jušni žlici olivnega olja

Za vrhnjo plast potrebujemo:

  • 2 pesti orehov
  • Sveži kozji sir, drobljen
  • Sveži listi žajblja (lahko tudi bazilike ali origana)
  • 2 sveži ali suhi slivi

Postopek:

V posodo nadrobimo kvas in dolijemo 2-3 dl vode, ki naj bo mlačna. Kvasu in vodi dodamo 1 žličko sladkorja in 1 jušno žlico moke ter vse sestavine mešamo do gladke mase. Kvasec tako pustimo stati, da 10 minut vzhaja.

Na delovno površino posujemo preostalo moko in po njej natrosimo sol ter na sredini naredimo jamico. V jamico vlijemo olje in vzhajan kvasec. Z rokami zamesimo testo, tako da v olje in kvasec dodajamo moko od sredine jamice navzven. Ko se sestavine sprimejo in dobimo mokro testo, začnemo z gnetenjem. Testo dobro pregnetemo in ga tleskamo ob površino, vse dokler se ta ne loči od dlani in delovne površine. Ko testo postane voljno in elastično, ga oblikujemo v hlebček in vanj po vrhu zarežemo križ, zato da bo lažje vzhajalo. Spravimo ga v pomokano skledo in pokrijemo s suho krpo. Pustimo, da vzhaja kakšno uro in podvoji svoj volumen. Testo med vzhajanjem ne sme biti na prepihu.

Ko je testo vzhajano, ga pregnetemo in položimo v namaščen pekač. Pečemo ga 5-7 minut na 250 stopinjah, nato ga vzamemo iz pečice in obložimo z nadrobljenim kozjim sirom, orehi, ki jih lahko prav tako nadrobimo z nožem. Po vrhu položimo liste žajblja na koščke narezani slivi in po želji posolimo.

Pečemo še 5-7 min pri 250 stopinjah oziroma pri najvišji temperaturi, ki jo zmore pečica.

Dober tek!

Prispevek sem pripravila Kaja Kramar – mama dveh razigranih fantkov, zaradi katerih sem se podala na pot raziskovanja zdravih, polnovrednih in raznolikih obrokov. Moja strast je kuhanje z zdravimi in zdravilnimi sestavinami, še posebej dajem poudarek na to, kakšna energija vstopa v naše telo preko hrane – ali nam hrana energijo daje ali odvzema. Pravijo, da gre ljubezen skozi želodec in verjamem, da lahko občutimo, če je obrok pripravljen z ljubeznijo. Več vegetarijanskih in veganskih receptov ter predlogov za zdravo življenje lahko poiščete na Aktivno užij dan.