Je mlečna industrija neetična?

Krava je sesalec, kar pomeni, da njeno telo proizvaja mleko le, ko ima mladiča. Žal še vedno veliko ljudi misli, da krava daje mleko kar sama od sebe. Kakšna je resnica? Kako krava dobi mleko?

Ker je cilj mlečne industrije seveda pridelati čim večje količine mleka za prodajo, so krave zato vsakič znova umetno oplojene. Kako to poteka? Najprej pridobijo seme plemenskega bika, nato kravo imobilizirajo v posebnem stojalu, da se le-ta ne more premikati, ne umakniti. Ko je krava onemogočena, jo ročno oplodijo z bikovim semenom. Kaj pa po telitvi? Po tem, ko je krava povrgla telička, ga ločijo od mame (pogosto v roku 24 - 36 ur) in ga prestavijo v poseben boks za teleta. Ločitev za telička in njegovo mamo predstavlja velik stres, saj je vez med njima izredno močna.

Od dveh litrov do 20 litrov

Krave mlekarice so prisiljene (s pomočjo metod za večjo prirejo mleka in zaradi genetskih sprememb živali) pridelati ogromne količine mleka, kar do 9.000 litrov na leto. V normalnih pogojih bi krava v svojih vimenih nosila le 2 litra mleka, ki sta potrebna za zdravega telička, v industriji pa nosijo celo do 20 litrov mleka naenkrat. To je za njihova telesa velika obremenitev.

Kaj pa se zgodi s telički?

Telički gredo v starosti do 6 mesecev v zakol za pridelavo teletine ali v nadaljnjo rejo. Telice čaka enaka usoda kot njihove mame - umetna oploditev - odvzem telička - molža dan za dnem. Ko telo krave zaradi nenehnih telitev in pridelave mleka omaga ter posledično ne prinaša več dobička, gre krava mlekarica v zakol - povprečno okoli starosti 5 let. Življenjska doba krave je 25 let.

Mlečna industrija in okolje

Mlečna industrija pa ni sporna le zaradi neetičnosti v odnosu do živali, vendar ima tudi zelo škodljiv vpliv na okolje. Zaradi pogoste napačne uporabe gnojil onesnažuje vodne vire, kar posledično povzroča uničenje pomembnih ekoloških območij, kot so mokrišča, gozdovi in prerije.

Ker je mleko sestavljeno iz 87 % vode, mora biti dobra krava mlekarica tudi dobro hidrirana. Tako 270 milijonov krav mlekaric (kot jih je na svetu) povprečno popije od 50 do 100 litrov vode na dan. Ko temu prištejemo še ogromno količino porabljene vode za sistem čiščenja gnoja, ki lahko znaša kar 560 litrov in pa velikansko količino vode za pridelavo krme za govedo, ki se povzpne na vrtoglavih 18.000 litrov, se skupno število litrov porabljene vode povzpne na okoli 18.700 litrov na kravo.

Kaj pa moje zdravje? Lahko živim brez mleka?

Ko smo bili majhni, so nam starši stalno prigovarjali, da moramo piti mleko, da bomo imeli močne kosti, v odrasli dobi pa nas v to še vedno prepričujejo zdravniki in nas strašijo pred osteoporozo. Mlečna industrija se tako preko različnih kanal vztrajno trudi ljudi prepričati v nujnost mlečnih izdelkov za njihovo zdravje.

Mleko je resda vir kalcija, beljakovin in vitamina D, vendar se ta hranila zlahka dobi tudi drugje. Raziskave namreč kažejo, da ima mleko kar nekaj negativnih posledic za naše zdravje. Povezano je tudi s povečanim tveganjem za nastanek raka na prostati pri moških in s tveganjem za pojav raka na jajčnikih pri ženskah.

Kaj pa močne in zdrave kosti? Kaj ni ravno mleko nujno potrebno za močne kosti? Študije kažejo, da ne samo, da mleko nima dokazanega učinka na preprečevanje zloma kosti, lahko celo povzroča povečano tveganje za zlome kosti! Uživanje mlečnih izdelkov lahko povzroča tudi akne, kar 75 % svetovne populacije pa ima laktozno intoleranco. Mleko namreč ni namenjeno odraslim, kaj šele odraslim druge vrste. Gre pri omenjenih zdravstvenih težavah in tudi ostalih morda res za to, da naše telo ko odrastemo, preneha tvoriti encime za presnovo mleka?

Vitariz ekološki rižev napitek s kakavom

KUPI

NARAVNI KALCIJ IZ MORSKE TRAVE OceanPur™

KUPI