Po vsem prebranem o tem, kako je pohlep po kapitalu in ozemlju razvrednotil domorodna plemena po svetu, ki so se morala umakniti ali pustiti zasužnjiti evropskim prišlekom in o tem, kako še zdaj kapitalisti s pomočjo preciznega psihološkega znanja privabljajo nas kupce, zlahka rečemo, da je potrošništvo, ki hrani kapitalizem odgovorno za veliko slabega na tem planetu.
Planet razpada, temperature se dvigujejo, ledeniki se topijo, oceani segrevajo, velemesta se dušijo v lastnem smogu, njihovi prebivalci morajo zato, da lahko dihajo nositi maske, divje živali izumirajo s hitrostjo kot nikdar doslej, rejnih živali, ki jih gojimo za mesno industrijo, pa je toliko, da moramo izsekavati stare gozdove, zato, da pridelujemo njihovo hrano. Brez dvoma je prihodnost celotnega ekosistema in s tem tudi človeštva vprašljiva.
Izdelki, ki jih kupujemo in trošimo - od hrane pa do avtomobilov, so odgovorni za do 60 % vseh toplogrednih plinov in za 50 - 80 % porabe vseh naravnih virov, kot je zemlja, zemeljski materiali in voda. Če bi vsi živeli tako potratno, kot živimo Slovenci, bi potrebovali 3 Zemlje, kar je evropsko povprečje. V primerjavi z Američani pa smo bolj skromni, a ne tako kot Indijci, ki so tudi najbolj skromni.
"Med 60-80 % vseh negativnih vplivov na planet prihaja iz gospodinjske potrošnje. Če ljudje spremenimo nakupne in potrošne navade, se bo naš okoljski odtis zelo zmanjšal," pravi Diana Ivanova iz norveške univerze za znanost in tehnologijo in avtorica raziskave o vplivu potrošništva na okolje.
Količina porabljene vode, ki se jo porabi za izdelavo enega hamburgerja ali ene zamrznjene pice, ima večji negativni vpliv, kot dolgo tuširanje in neekonomično pomivanje posode. Še posebej slabo novico to prinaša tistim, ki imajo radi čokolado, ki je eden izmed najbolj žejnih izdelkov na svetu. Za izdelavo 1 kg čokolade so porabi namreč kar 17.000 litrov vode.
Pri raziskavi je Ivanova s kolegi primerjala ekonomske podatke iz vseh držav sveta in preučila različne sektorje v industrijah in njihove oskrbovalne verige. Ugotovila je, da bolj, kot je država razvita in bogata, večjo stopnjo potrošništva ima. Ljudje v najbolj razvitih državah tudi največ trošijo in imajo kar 5.5 × večji okoljski odtis od povprečnega potrošnika. V potrošnji še vedno vodijo ljudje v ZDA, sledijo jim prebivalci Luksemburga in Avstralije.
"Gospodinjstva imajo vso kontrolo nad svojo potrošnjo, a velikokrat nimajo pravih informacij o tem, kako lahko čim bolj pomagajo okolju," je napisala Ivanova v zaključku raziskave.
Napisali ne bomo nič novega.
Okoljevarstveniki in lokalna skupnost so nad načrti Nestleja zgroženi, saj si reka Santa Fe in njen znameniti vrelec še nista opomogla od izkoriščanja, ki se je dogajalo prejšnja leta. Reka namreč nudi pomembno okolje za različne živali in rastline. Nestle je lastnik pri nas popularnih blagovnih znamk: Nesquik Cereal, KitKat, Milkybar, Smarties, Nescafé, Nescafé 3 in 1, Nescafé Cappuccino, Nescafé Classic, Nescafé Decaff, Nescafé Dolce Gusto, Nescafé Gold, Nespresso, Thomy majoneza, Nesquik, Maggi, Felix mačja hrana, Purina, Purina ONE, Pro Plan.
Podjetje je lahko etično le toliko, kolikor je v vrednotah močno njegovo vodstvo, večini družbeno odgovornim podjetjem pa so skupne pomembne vrednote.