Včasih raj, danes pekel
Maja Primožič
23 May, 2019
Mladička orangutana, za katerega domnevajo, da so mu divji lovci ubili mamo, so rešili člani organizacije, ki pomaga divjim živalim na otoku Borneo. Jokajočega mladička je v grmu našel plantažni delavec Rahman in o tem povedal vodji plantaže.
Posnetek pokaže trenutek, ko reševalci najdejo mladička orangutana na plantaži oljnih palm na otoku Borneo. Mladička orangutana, za katerega domnevajo, da so mu divji lovci ubili mamo, so rešili člani organizacije, ki pomaga divjim živalim na otoku Borneo. Jokajočega mladička je v grmu našel plantažni delavec Rahman in o tem povedal vodji plantaže. Misleč, da se bo mama vrnila, so mladička pustili v grmu in naslednji dan presenečeni ugotovili, da je mladiček še vedno na istem mestu in že zelo šibak. Takrat so poklicali organizacijo za zaščito divjih živali IAR, ki je prevzela skrb za osirotelega mladička in ga poimenovala Rahman - po svojem najditelju.
Strokovnjaki nas opozarjajo na žalostno dejstvo, da smo od leta 1950 izgubili kar 60 % populacije orangutanov. Krivolov in širitev plantaž oljnih palm sta velik problem na otoku Borneo.
Alan Knight iz IAR pravi, da bi moral biti mali Rahman še vsaj 6 let v varnem zavetju svoje mame in da orangutani nikoli prostovoljno ne zapustijo svojih mladičev. "Sedaj je na varnem in dobil bo vso potrebno oskrbo v našem zavetišču, ki je že dom za 109 rešenih orangutanov. "
Sumatra, nekoč orangutanov raj, danes njegov pekel
Orangutan je postal simbol krivičnega krčenja deževnega gozda za potrebe industrije s palmovim oljem. Gozdni ljudje, kot pravijo domačini orangutanom, so nekoč živeli v krošnjah deževnega gozda širom JV Azije, danes pa je manj kot 70.000 preživelih orangutanov le še na otokih Borneo in Sumatra. Žal so zaradi industrije tudi tu preganjani, pobiti in ugrabljeni za zabavo. Njihov, nekoč bujen in raznoliki dom, poln ptičjega žvrgolenja, je sedaj enolična obdelovalna površina oljnih palm.
Trpijo tudi ogroženi sumatranski tigri, sumatranski nosorogi, sončni medvedje, sloni, leopardi in ostale opice. Kar tretjina tropskih živali je zaradi krčenja deževnega gozda že kritično ogroženih, v nekaj desetletjih pa bomo posledice izsekavanja deževnega gozda, pljuč našega planeta, čutili vsi prebivalci na svetu. Uničevanje deževnega gozda na Borneu in Sumatri ni le okoljska kriza, pač pa je tudi kriza vseh divjih živali.
Leta 1978 je na Sumatri živelo 1.000 tigrov, danes jih je manj kot 400. Zaradi uničevanja habitata in krivolova se je sumatranski tiger na listi kritično ogroženih živali pridružil orangutanom. Tam, kjer je nekoč kraljeval ta veliki plenilec, se sedaj v nebo vzpenjajo mogočne palme, za katere skrbi veliko ljudi. Tigri seveda svojega doma ne dajo kar tako in se vračajo na uničena, požgana ozemlja ali pa zatavajo v že urejene nasade palm. Tam jih pričakajo pasti, ki se jim zarijejo v telo, na smrt iz puškine cevi pa morajo včasih čakati tudi več dni.
Ni več dovolj, da z žalostjo pogledamo slike in potarnamo nad krutostjo, ki se dogaja vsak dan. Živali deževnega gozda potrebujejo pomoč vseh prebivalcev sveta. Začnemo lahko tako, da spoznamo večplasten problem in njegove posledice in premislimo o svojih nakupovalnih navadah. Spoznajmo etično potrošništvo in njegove temelje. Vključimo etične izdelke v svoje nakupovanje in kupujmo manj nepotrebnih stvari. Se lahko odpovemo čemu? Ker, kako pa naj ti veličastni orangutani živijo brez gozda?
NAJBOLJ BRANO:
info@zeleni-planet.si
031 348 267